| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Keywords: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Published: 03.05.2021; Views: 88; Downloads: 37
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
Vključevanje temačne dediščine v sodobno turistično ponudbo mestne občine maribor
Katja Raušl, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Temačni turizem je oblika turizma, ki temelji na obiskovanju krajev, povezanih s smrtjo, nasiljem, trpljenjem ali nesrečami. Človeška fascinacija s smrtjo ni nič novega, saj jo spremljamo že od antičnih časov. Danes je veliko produktov zabaviščne industrije, na primer iger, filmov in serij, še vedno oblikovanih okrog tematike smrti kot nekakšne gonilne sile človeštva. V sodobnem temačnem turizmu govorimo o različnih motivih, zakaj se obiskovalci odločajo za takšne vrste potovanj, ki primarno izhajajo iz želje po srečanju s smrtjo, kar lahko razumemo na več načinov. V tem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se je temačni turizem po svetu razvijal skozi čas, kako razširjen in pomemben del turistične dejavnosti predstavlja v Sloveniji ter kako razširjen je na območju Mestne občine Maribor. Osredotočili smo se na temačne dogodke, ki so skozi stoletja bogate zgodovine v Mariboru pustili svoj pečat. Opisali smo zgodbe, ki so na te dogodke navezane, ter na podlagi ugotovljenega osnovali turistični produkt.
Keywords: temačni turizem, temačne zgodbe, vojna, smrt, čarovnice, pokopališča, nadnaravno, poboji, bitke, Maribor
Published: 02.11.2020; Views: 186; Downloads: 56
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
Branje slikanic brez besedila v predšolskem obdobju: študija primera
Viktorija Doberšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli predvsem osvetliti pomen branja slikanic brez besedila in proučiti njihovo vlogo pri razvijanju vizualne pismenosti. S pomočjo študije primera smo si prizadevali, da bi se otrok naučil brati to vrsto slikanice oziroma natančno opazovati posamezne elemente na ilustracijah, po njih sklepati potek zgodbe in razbrati vzročno-posledične odnose. Zastavili smo si 12 raziskovalnih vprašanj. Težišče raziskovanja se je nanašalo na otrokove odzive in komentarje tekom branja slikanice brez besedila Pomladni živžav, na razbiranje dogajalnega časa, prostora ter počutja in dejanj literarnih likov. Za zbiranje podatkov smo uporabili intervju, opazovanje z udeležbo ter vsebinsko analizo dokumentov, natančneje likovnega dela otroka in fotografij. Ob interpretaciji rezultatov smo pridobili odgovore na vsa raziskovalna vprašanja.
Keywords: slikanica, slikanica brez besedila, ilustracija, pripovedovanje zgodbe, vizualna pismenost
Published: 14.09.2020; Views: 231; Downloads: 54
.pdf Full text (1,24 MB)

4.
Vpliv predznaja na pisanje zgodb ob sliki
Urška Kostanjšek, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje in komunikacijske sposobnosti, predstavljena pa je tudi ustvarjalnost učencev, ki se odraža skozi pisanje zgodbe ob slikovnem gradivu. Opismenjevanje je proces, ki je ključen v prvem triletju pri pouku slovenščine. Za proces opismenjevanja je nujno, da razvijamo komunikacijske spretnosti, teh se ljudje učimo celo življenje. Predstavili smo procese govorjenja, branja in pisanja. Govorjenje je zelo pomembna dejavnost, saj nam omogoča socializacijo, komunikacijo s svetom. Procesa branja in pisanja potekata vzporedno. Da se učenci naučijo brati in pisati, je treba vložiti veliko dela, predvsem pa motivacije in interesa. Ko je tehnika pisanja usvojena, je učitelj tisti, ki učence spodbuja, da samostojno ustvarjajo. Svojo ustvarjalnost lahko učenci izražajo tako, da ob danem slikovnem materialu zapišejo zgodbo. Učenci, ki oblikujejo daljše, zložene povedi, v svoje opise vključujejo pridevnike in nenavadne zaključke zgodb, so besedno ustvarjalnejši, prav tako imajo bolj razvito domišljijo. V empiričnem delu smo raziskovali, kako predznanje učencev vpliva na oblikovanje zgodbe s pomočjo slikovnega gradiva. V raziskavo sta bili vključeni dve mariborski osnovni šoli. Preverjanje učencev je bilo izvedeno dvakrat z dvema različnima instrumentarijema. Prvo preverjanje je bilo izvedeno oktobra 2017, ko so učenci obiskovali 1. razred. Izvedli smo preizkus pismenosti. Drugo preverjanje je bilo izvedeno maja 2019, ko so učenci zaključevali 2. razred. Ob sliki so zapisovali zgodbo. Pri vsakem učencu smo preverili, koliko povedi in besed je vsebovala njegova zgodba ter kolikšno je bilo povprečno število besed v povedi. Prav tako nas je zanimalo, ali je v zgodbo vključil dodane elemente, ki jih na sliki ni.
Keywords: govorjenje, branje, pisanje, zapis zgodbe, kreativnost
Published: 27.07.2020; Views: 271; Downloads: 50
.pdf Full text (707,36 KB)

5.
Vpliv izpostavljenosti komentarjem na spletnem omrežju Facebook na spremembo mnenja o cepljenju: vloga stališč do cepljenja in miselnih okvirjev
Špela Šurbek, 2020, master's thesis

Abstract: Področje obveznega cepljenja kljub aktualnosti tematike v Sloveniji še ni raziskano v veliki meri. V naši magistrski nalogi smo se osredotočili na preverjanje povezave med stališči do cepljenja in odločnostjo, zaprtostjo mišljenja, prepričanji v teorije zarote ter nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Prav tako smo želeli preveriti vpliv izpostavljenosti različnim komentarjem glede cepljenja na spletnem omrežju Facebook na prepričanja glede cepljenja ter na željo po pridobivanju dodatnih informacij glede cepljenja. Vzorec je zajemal 640 udeležencev, ki so na spletu rešili Vprašalnik starševskih stališč do cepljenja, Vprašalnik potreb po miselnem zaključevanju in Generično lestvico prepričanj v teorije zarote ter bili v eksperimentalnem delu izpostavljeni enemu izmed eksperimentalnih pogojev (splošen članek o cepljenju, splošni pozitivni komentarji, pozitivni komentarji, vezani na osebne zgodbe, splošni negativni komentarji, negativni komentarji, vezani na teorije zarote). Ugotovili smo, da se na našem vzorcu stališča do cepljenja negativno povezujejo s starostjo udeležencev in s petimi dimenzijami prepričanj v teorije zarote, da posamezniki z ekstremnimi (pozitivnimi ali negativnimi) stališči do cepljenja dosegajo višje rezultate na lestvici odločnosti kot udeleženci z nevtralnimi stališči do cepljenja, da obstaja statistično pomembna negativna povezava med željo po informiranju in zaprtostjo mišljenja ter da si nove informacije o cepljenju želijo v večji meri pridobiti udeleženci, ki so glede cepljenja neodločeni, kot pa udeleženci, ki so glede cepljenja odločeni in posamezniki, ki imajo negativna stališča do cepljenja, v primerjavi s posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja. V eksperimentalnem delu raziskave so rezultati pokazali, da mnenja o cepljenju večina udeležencev ni spremenila v vseh kombinacijah pogojev. Svoje mnenje o cepljenju so na bolj pozitivno večinoma spreminjali pozitivno odločeni posamezniki in posamezniki s pozitivnimi stališči do cepljenja, v največjo spremembo mnenja o cepljenju pa so vodili pozitivni komentarji. Dodatne informacije glede cepljenja si želijo v največji meri pridobiti posamezniki, ki so glede cepljenja pozitivno odločeni in posamezniki, ki imajo pozitivna stališča do cepljenja, prav tako želijo v večji meri dodatne informacije pridobiti posamezniki, katerih predhodna odločenost do cepljenja oziroma stališča do cepljenja se ne skladajo s komentarji, ki so jih o cepljenju prebrali v sklopu raziskave.
Keywords: cepljenje, stališča do cepljenja, odločnost, zaprtost mišljenja, teorije zarote, osebne zgodbe
Published: 21.07.2020; Views: 276; Downloads: 98
.pdf Full text (627,34 KB)

6.
Zgodbe kot univerzalno orodje pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v waldorfski in javni osnovni šoli v sloveniji
Mateja Jošt Kodrun, 2019, master's thesis

Abstract: Zgodbe, ki so stare kot človeštvo, iz nas naredijo boljše ljudi, zaradi pripovedovanja, poslušanja in nenazadnje razumevanja zgodb smo bolj socializirani. Vsa ljudstva sveta so pripovedovala zgodbe, kot pravi Le Guin (1980, 30), niso pa vsi izumili kolesa. Skozi zgodbe so se ohranjali spomini na preteklost, ustvarjali so se miti in zgodovina ter nauki. Pomen pripovedovanja zgodb je skozi čas bledel in v veliki meri ga je nadomestilo branje. Tudi zato se zgodbe, ki smo si jih nekoč pripovedovali, niso prenašale iz roda v rod; ostalo nam je, kar je zapisano. Branje, ki je sicer pogosto v starševskih odnosih, recimo v funkciji uspavanja ali umiritve, je že dodobra nadomestila množična uporaba tehnologije. V javnih šolah se spodbuja uporaba tehnologij, tako da je merilo za uspešno delo šol celo opremljenost z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Ravno obratno trdi nemški raziskovalec Manfred Spitzer (2012, 289), ko ugotavlja, da se sposobnosti naših možganov zmanjšujejo z uporabo tehnologij in posledično splošna inteligenca upada. Spitzer svetuje omejitev uporabe tehnologij otrokom, enako menijo na waldorfskih šolah, kjer ta čas raje uporabijo za gibanje in skupinske igre. Prvo poglavje magistrskega dela poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj lahko v tem kontekstu razumemo kot zgodbe. Pripovedovanje zgodb v razredu omogoča spoznavanje bogatega jezika. Zgodbe lahko celo nadomestijo učbenike, zaradi česar se učenci lažje povežejo z učitelji. Pripovedovanje zgodb pri pouku tujega jezika učencem omogoča stik s to (isto) tujo kulturo in predvsem z bogatim izvirnim jezikom, ki je primernejši kot prirejene vsebine. To je torej cenejša, a učinkovitejša izbira kot učbenik tujega jezika. Drugo poglavje zajema filozofijo in osnovna načela waldorfske šole ter lastnosti pripovedovanja zgodb. Zgodbe so primerne starosti, na primer, za učenje črk ima vsaka črka svojo zgodbo, ki si jo ob njenem spoznavanju v učilnici pripovedujejo. Ustanovitelj waldorfske šole Rudolf Steiner (1923) je poudarjal trojnost celovitega zadovoljnega človeka, ki deluje preko umetnosti, intelekta in ročnih spretnosti. Na otroke se gleda kot na intelektualna bitja, bitja volje in čutenja. Mišljenje, čutenje in delovanje je treba vzgajati, tako otroka nagovarja preko glave, rok in srca, ki se upošteva pri delu z otroki. Waldorfske šole omogočajo učenje dveh tujih jezikov od prvega razreda naprej. V waldorfski šoli izbor zgodb za učence prilagajajo njihovi starosti, razvoju, celo letnemu času in temperamentu otrok, tako da se čim bolj približajo trenutnim potrebam razreda. Zgodbe v višjih razredih imajo drugačen pomen, recimo v 6. razredu, skozi spoznavanje starodavnih kultur. Otroci tako spoznavajo srednjeveški svet preko zgodb. Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Predstavljene so tri zgodbice, obravnavane pri pouku treh različnih razredov šestošolcev in test za učence. Pokazalo se je, da so otroci bolj navdušeni nad pripovedovanjem zgodb kot nad njihovim branjem. Četrto poglavje analizira vprašalnike, ki so jih izpolnjevali učenci šestih razredov in učitelji waldorfskih šol. Raziskava je pokazala, da učenci obeh šol med branjem in pripovedovanjem (učitelj bere) raje izberejo slednjega. Dejstvo pa je, da Waldorfski učenci, sploh med poukom, preživijo manj časa pred ekrani in poslušajo več zgodb. Največ učiteljev jim pripoveduje zgodbe enkrat na teden. V nižjih razredih je več pripovedovanja, v višjih pa vedno več branja zgodb. Ključna ugotovitev tega magistrskega dela je, da javne šole pripovedovanja zgodb na splošno ne prepoznavajo kot pomembno učno orodje, vendar je pri pouku angleščine njihova uporaba podobna tisti v waldorfskih šolah. V obeh tipih šol seveda ostaja še mnogo prostora za izboljšave, če so le učitelji poučeni o pripovedovanju in imajo za to zaledje v vodstvu in starših svojih učencev.
Keywords: pripovedovanje, waldorfska šola, zgodbe, poučevanje angleščine, angleščina kot tuji jezik
Published: 12.12.2019; Views: 503; Downloads: 84
.pdf Full text (2,36 MB)

7.
Digitalno pripovedovanje zgodb spletnih vplivnežev na Instagramu
Anja Hauptman, 2018, master's thesis

Abstract: Življenje naše generacije se odvija v digitalni dobi, pri čemer je svetovni splet glavni vir širjenja informacij. Te se širijo skupaj z uporabo hitro rastočih družbenih omrežij, ki uporabnikom omogočajo različne interakcije. V danem trenutku nam omogočajo pregled informacij, ki jih z nami delijo ostali uporabniki družbenih omrežjih na svojih profilih. Spremljamo lahko vsakodnevno življenje in navade ljudi, ki jim na družbenih omrežjih sledimo, četudi jih osebno sploh ne poznamo. Najbolj rastoče družbeno omrežje zadnjih let je zagotovo Instagram. Od njegove ustanovitve leta 2010 je na njem aktivnih že kar bilijon uporabnikov. Vedno več uporabnikov je tudi podjetij in posledično spletnih vplivnežev – vplivnih posameznikov, ki ustvarjajo vsebino z namenom oglaševanja komercialnih izdelkov in storitev raznih podjetij. Takšne poteze oglaševanja igrajo pri odločitvah potrošnikov veliko vlogo. Tako postaja oglaševanje preko vplivnih posameznikov na družbenih omrežjih vse pogosteje uporabljen vzorec snovanja oglaševalskih kampanj, pripovedovanja zgodb in tržnih politik. Digitalno pripovedovanje zgodb preko družbenih omrežij je postalo eno izmed močnejših orodij sodobnega spleta. Uporabniki so postali kreativni pripovedovalci zgodb, s tradicionalno zgodbo, vendar podano preko novih medijev in v nove namene.
Keywords: družbena omrežja, Instagram, spletni vplivnež, spletno oglaševanje, zgodbe, digitalno pripovedovanje
Published: 20.11.2018; Views: 692; Downloads: 206
.pdf Full text (1,44 MB)

8.
Prevajalski izzivi pri podnaslavljanju na primeru franšize "Zgodbe iz Narnije": primerjalna analiza uradnih in neuradnih podnapisov
Severin Adelstein, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo analizirali uradne in neuradne podnapise k filmski franšizi »Zgodbe iz Narnije«, ki so v filmiski režiji izšle leta 2005, 2008 in 2010. Teoretski del zajema opis deskriptivnih strategiji prevajanja po Jean-Paulu Vinayju in Jean Darbelnetu, Moni Baker ter Newmarku in strategije prevajanja lastnih imen po Newmarku in Theu Hermansu ter vrste in načela podnaslavljanja. V teoretskem delu smo prav tako predstavili omejitve podnaslavljanja ter fenomen neuradnih oz. amaterskih podnapisov (fansubs) kot del družbenega diskurza. Empirični del magistrskega dela zajema primerjalno analizo med uradnimi in neuradnimi podnapisi s pomočjo komparativne metode. Izpostavili smo, kako so prevedena lastna imena in govorjeno besedilo v obeh različicah podnapisov ter kje so se izražala največja odstopanja predvsem z vidika pravopisa, slovnice in pomena.
Keywords: Zgodbe iz Narnije, strategije prevajanja, lastna imena, podnaslavljanje, neuradni podnapisi, Peter Newmark, Mona Baker, Vinay in Darbelnet.
Published: 11.01.2018; Views: 597; Downloads: 137
.pdf Full text (1,26 MB)

9.
Obravnava slikanice Medvedek, kaj delaš? v prvem starostnem obdobju
Katja Gojčič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se nanaša na slikanico Medvedek, kaj delaš?, sestavljeno iz šestih kratkih slikaniških zgodb/prizorov za najmlajše poslušalce od prvega do tretjega leta starosti, ki so bile prvotno objavljene v reviji Cicido. Avtorica zgodb Slavica Remškar in ilustrator Zvonko Čoh sta slovenska ustvarjalca. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni pomen branja v predšolskem obdobju, vloga staršev in vzgojiteljev, definicija slikanice, življenjepis avtorice in ilustratorja ter revija Cicido. Slikanice so multimodalno delo, saj vsebujejo tri komponente, in sicer literarno, likovno in oblikovno; zadnja združuje obe predhodni komponenti v celoto. Praktični del diplomskega dela vsebuje analizo posameznih kratkih slikaniških zgodb/prizorov: Kaj je v kahlici, Medvedek in dež, Medvedek se oblači, Medvedek in novo kolo, Medvedek in morje ter Medvedek in debele knjige. Temu sledi zapis praktične izvedbe načrtovanih in izvedenih dejavnosti v vrtcu med otroki prvega starostnega obdobja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je izbrana slikanica kakovostna, ali sta besedilo in ilustracija ustrezna za prvo starostno obdobje in ali lahko izbrano delo približamo otrokom prvega starostnega obdobja, da ga razumejo in se nanj odzivajo.
Keywords: kakovostna slikanica, kratke slikaniške zgodbe/prizori, Slavica Remškar, prvo starostno obdobje, bralna pismenost
Published: 01.09.2017; Views: 1310; Downloads: 236
.pdf Full text (1,64 MB)

10.
Pripovedovanje zgodb skozi fotografijo - foto eseji
Dragana Dodik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Foto esej kot sredstvo za fotografsko interpretacijo predstavlja mnogo več kot serija fotografij, ki pripovedujejo zgodbo. Teoretični del diplomske naloge se osredotoča na izhodišče foto esejev, torej na pripovedovanje foto zgodb. Predstavljena je zgodovina foto esejev od samih začetkov, ko so se večinoma uporabljali v fotoreportaži, obenem pa so predstavljene vrste zgodb ter elementi, ki sestavljajo foto esej. Besedilo ali opisi pod fotografijami in zaporedje le-teh sta poudarjena kot ključna elementa v prenašanju prepričljive zgodbe. Na osnovi teoretično pridobljenih znanj v praktičnem delu je analiziran foto esej kot projekt, za tem pa je predstavljena kvalitativna in kvantitativna raziskava interpretacije le-tega.
Keywords: pripovedna fotografija, fotografske zgodbe, foto eseji, fotoreportaža, vizualno dojemanje
Published: 31.08.2017; Views: 1447; Downloads: 146
.pdf Full text (1,85 MB)

Search done in 0.63 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica