1. Razvoj magnetno-zeolitnega nanokompozita na osnovi mikrovalovno sintetiziranih magnetnih nanodelcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeLucija Lučka Durič, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je zajeta sinteza MND in magnetno-zeolitnega nanokompozita z mikrovalovno pečico, pri različnih razmerjih med zeolitom 4A in MND. Nadalje je obravnavana karakterizacija dobljenih produktov pri različnih razmerjih med zeolitom 4A in MND, in sicer 1:1, 2:1, 3:1 in 5:1. Karakterizacijo smo izvedli s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo (FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), Brunauer–Emmett–Tellerjevo metodo (BET) in vibracijskim vzorčnim magnetometrom (VSM). Rezultati kažejo, da so magnetno-zeolitni nanokompoziti bili uspešno sintetizirani z mikrovalovno metodo. FTIR in TGA potrjujeta prisotnost obeh komponent, torej zeolita 4A in MND, kjer so pri TGA opazne spremembe povezane z vezano vodo in specifični signali na FTIR spektrih za obe komponenti magnetno-zeolitnega nankompozita. Meritve velikosti delcev potrjujejo njihovo nanometrsko območje in nagnjenost k agregaciji v odvisnosti od časa. Nadalje magnetne meritve kažejo superparamagnetno obnašanje delcev, ki se zmanjšuje z večanjem količine zeolita, ki je nemagneten. Podobno je opazno tudi pri BET, kjer površina in prostornina pri razmerju med zeolitom 4A in MND 1:1 in 5:1 ob povečanem dodatku zeolita upadeta na polovico. Keywords: zeolit, magnetni nanodelci, magnetno-zeolitni nanokompozit, mikrovalovna metoda in nanoplastika Published in DKUM: 24.09.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,15 MB) |
2. Imobilizacija encima invertaza na zeolitni nosilec : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeViktorija Rihtarič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Encimi so zaradi svoje specifičnosti, učinkovitosti in sposobnosti delovanja pri blagih pogojih široko uporabljeni v različnih industrijskih procesih. Njihova uporaba v prosti obliki je pogosto omejena zaradi nizke stabilnosti ter oteženega ločevanja iz reakcijskega medija. V okviru diplomskega dela smo preučevali imobilizacijo encima invertaze na zeolitni nosilec ZP-4A, ki se zaradi visoke specifične površine, toplotne obstojnosti in možnosti kemijske funkcionalizacije izkazuje kot obetaven material za biokatalitske aplikacije. Encim smo s kovalentno vezavo pritrdili na nosilec z uporabo (3-aminopropil)trietoksisilana kot silanizacijskega reagenta in glutaraldehida kot zamreževalnega sredstva. Učinkovitost imobiliziranega encima smo preverili na reakciji hidrolize saharoze pri različnih vrednostih pH in temperature, s ciljem oceniti vpliv teh parametrov na katalitsko aktivnost. Koncentracije produktov smo določili z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC), spremembe strukture in površine nosilca pa z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR), Brunauer–Emmett–Tellerjevo fizisorpcijo dušika (BET), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) ter elementno analizo (EA). Iz rezultatov je razvidno, da je bila imobilizacija uspešna in da je imobilizirana invertaza ohranila učinkovitost v širšem območju eksperimentalnih pogojev. Največja aktivnost je bila dosežena pri pH = 4,5 in temperaturi 30 °C. Rezultati encimskih reakcij ter analiz površine nosilca (SEM, BET, EA) potrjujejo, da je bil zeolit ZP-4A ustrezen za imobilizacijo, saj je encim na njem ohranil stabilnost in omogočil večkratno uporabo. Keywords: invertaza, imobilizacija encima, zeolit ZP-4A, saharoza Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (2,61 MB) |
3. Sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita : magistrsko deloMelissa Sterniša, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo zajema sinteze magnetnih nanodelcev in sinteze magnetno zeolitnih nanokompozitov. Magnetni nanodelci so bili sintetizirani z metodo koprecipitacije oz. s soobarjalno metodo in mikrovalovno metodo. Magnetno zeolitni nankompoziti so nastali z naknadno sintezo in sočasno sintezo. Dobljeni produkti so bili okarakterizirani s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo na oslabljen totalni odboj (ATR-FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), Brunauer-Emmett-Tellerjevo metodo (BET), vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Rezultati karakterizacijskih metod so pokazali, da je bila uspešnejša sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita z naknadno sintezo tako pri soobarjalnih magnetnih nanodelcih kot tudi pri mikrovalovnih. Sintetizirani magnetni nanodelci in nanokompoziti so bili nato še uporabljeni za odstranjevanje mikro in nanoplastike iz vode. Odstranjevanje je potekalo s pomočjo ultrazvočne kopeli in posedanjem na magnetu iz modelne raztopine polietilena. UV/VIS spektroskopija je pokazala, da je bilo najuspešnejše odstranjevanje z magnetnimi nanodelci sintetiziranimi s soobarjalno sintezo. Keywords: Magnetni nanodelci, zeolit, magnetno zeolitni nanokompozit, mikro in nanoplastika Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 16; Downloads: 35
Full text (5,69 MB) |
4. Preučevanje fiksacije kovin v zemlji z različnimi adsorbenti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLea Gerečnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Težke kovine dandanes predstavljajo eno izmed večjih problematik v mulju, kar se je potrdilo tudi v poplavah, ki so se zgodile v začetku avgusta, leta 2023.
Namen diplomske naloge je bil preučiti možnost fiksacije 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju, z uporabo naravnega materiala klinoptilolita in prašnatega sintetičnega zeolita 4A. Da bi povečali učinek fiksacije, smo zeolit 4A modificirali s kislino.
Po poplavah, ki so se zgodile, smo vzorčili naplavljen mulj. Pripravili smo osem paralelnih vzorcev. Polovico z mokrim muljem, drugo polovico pa s suhim, ki smo ga predhodno posušili in mu določili vlažnost. Referenčni material sta predstavljala neobdelan moker in suh mulj, v ostale vzorce mulja pa smo dodali klinoptilolit in pa obe vrsti zeolita 4A v točno določenem masnem razmerju v vodni raztopini.
Fiksacijo 〖"Pb" 〗^"2+" ionov smo preučevali v času štirih mesecev. Merili smo vsebnost svinčevih ionov v neobdelanem mulju in v izbranih časovnih presledkih še v vseh pripravljenih vzorcih. Z dodatnimi analizami smo ugotavljali stabilnost obdelanih muljev in mobilnost 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju. Keywords: zeolit, adsorpcija, svinec, fiksacija, klinoptilolit, mulj Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 170; Downloads: 85
Full text (2,44 MB) |
5. Katalitična piroliza LDPE : diplomsko deloBlaž Kozjek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela se je izvedla katalitična piroliza LDPE – polietilena nizke gostote – v eksperimentalnem šaržnem reaktorju, v šaržah po 100 g. Izvedene so bile tri meritve brez dodatka katalizatorja, tri meritve z dodatkom 5 g katalizatorja in tri meritve z dodatkom 10 g katalizatorja. Kot katalizator se je uporabljal zeolit ZAP USY. Dodatek katalizatorja je pričakovano povišal delež plinskega produkta. Prav tako se je znižala temperatura ob prvih kapljicah kondezata. Pirolizno olje se je zbiralo v frakcijah po 9 g, saj smo želeli ugotoviti vpliv časa zadrževanja. Pri pirolizi brez katalizatorja so najtežje frakcije nastale ob najdaljših zadrževalnih časih. Ob dodatku katalizatorja pa so bile najtežje prve frakcije Keywords: katalitična piroliza, zeolit ZAP USY Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 452; Downloads: 50
Full text (6,34 MB) |
6. Možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje kovinskih ionov v sedimentih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeSara Grm, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bila študija možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v kontaminiranih sedimentih. Za fiksacijo navedenih kovinskih ionov smo uporabili mešanico sintetičnih zeolitov 13X in 4A, v razmerju 1:1.
Sedimente za študijo fiksacije Cr(VI) ionov smo vzorčili v bližini Zreč, za Zn(II) in Pb(II) ione pa smo sedimenti vzorčili iz reke Drave. V določeno maso sedimentov smo v razmerju 100:1 in 10:1 dodali zeolite. Vzorčenim sedimentom smo pred začetkom izvajanja meritev tudi določili vlažnost s postopkom žarjenja in smo se odločili, da bomo v njih tudi opazovali fiksacijo Cr(VI) ionov. Tako pripravljene vzorce smo hranili v temnem prostoru, da smo se čim bolj približali pogojem, v katerih se sediment nahaja v naravi. Preučevali smo uspešnost fiksacije pri različnih temperaturah in pH vrednostih. Vsebnost kovinskih ionov smo merili v času 3 mesecev. Celotno vsebnost kovinskih ionov v vzorčenih sedimentih smo določili z EDTA. Po zaključenem eksperimentu smo ugotovili, da je zeolit učinkovito sredstvo za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v sedimentih. Fiksacija Cr(VI) ionov je bila najboljša pri vzorcu hranjenem pri sobni temperaturi in nevtralnem pH z uporabo razmerja 10:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Zn(II) ionov je bila najboljša pri sedimentih hranjenih pri 4 °C pri bazičnem pH, z uporabo razmerja 100:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Pb(II) ionov je pri vseh preučevanih vzorcih bila enaka, saj smo vsem vzorcem izmerili vsebnost Pb(II) ionov pod mejno vrednostjo. Keywords: zeolit, fiksacija, težke kovine, sediment Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 368; Downloads: 73
Full text (2,59 MB) |
7. Možnost uporabe zeolitov pri odstranjevanju izbranih kovinskih ionov iz vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLea Kaisersberger, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil preveriti učinkovitost zeolita AAG 3-5 mm (Silkem d.o.o.). Odločili smo se za odstranjevanje ionov težkih kovin niklja in arzena, ki se pogosto pojavljata v vodah in sta v preseženih koncentracijah lahko nevarni zdravju ljudi in okolju. Najprej se je raziskava nanašala predvsem na najbolj učinkovito adsorpcijo Ni(II) in As(III) na zeolit. Začetna koncentracija Ni(II) in As(III) je bila 10 mg/L. Določili smo vpliv pH vrednosti, vpliv časa mešanja, vpliv mase adsorbenta in vpliv začetne koncentracije na učinkovitost adsorpcije. Najboljša učinkovitost adsorpcije arzenovih ionov je bila 92 % na 1 g zeolita, pri času mešanja 2 h in začetni koncentraciji 2 mg/L As(III) in za nikljeve ione 98,8 %, na 3 g zeolita, pri času mešanja 24 h, pri obeh v nevtralni pH vrednosti. Rezultate smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme. Izvedli smo še desorpcijo As(III) in dosegli 68 % učinkovitost desorpcije. Ugotovili smo, da je zeolit primeren adsorbent za odstranjevanje težkih kovin, kot sta arzen in nikelj iz vode in ga je mogoče tudi ponovno uporabiti. Keywords: zeolit, adsorpcija, nikelj, arzen, desorpcija Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 395; Downloads: 33
Full text (2,50 MB) |
8. Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko deloPetra Knaus, 2022, master's thesis Abstract: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov.
Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)).
Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev.
Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12.
Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov.
Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc. Keywords: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 929; Downloads: 68
Full text (2,60 MB) |
9. Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko deloAndreja Turk, 2021, master's thesis Abstract: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja.
Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo.
Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši. Keywords: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1290; Downloads: 249
Full text (2,39 MB) |
10. UPORABA ZEOLITA V GRADBENIŠTVU : projektna nalogaDamjan Jovanov, 2021, diploma project paper Abstract: Osnovni namen projektne naloge je ugotoviti, da obstaja veliko vrst izolacij; nekatere so
zelo drage; njihova cena je pretirana. Na trgu se prodajajo tudi cenejši, vendar je njihova
največja težava ta, da so zelo nezdravi za človeško življenje. Nekatere izolacije
povzročajo težave s kožo, nekatere pa celo povzročajo raka kože. Ugotovili smo novo
formulo za boljši, bolj ekonomičen, popolnoma zdrav in naraven način izdelave nove vrste
hišne izolacije. Naš izdelek vsebuje snov zeolit kot snov z veliko absorpcijsko sposobnost.
Gre za naravni material z velikim spektrom uporabe. Keywords: zeolit, izolacija, izolacijski materiali, zvočna izolacija, toplotna
izolacija. Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 1138; Downloads: 86
Full text (2,21 MB) |