1. Varovalne stvarne pravice : magistrsko deloJan Dolenc, 2022, master's thesis Abstract: Zaznambe, predznambe in maksimalno hipoteko zaradi pripadajočih lastnosti, ki omogočajo varovanje vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo, skupaj označujemo za varovalne stvarne pravice. Od ostalih civilnih pravic jih razlikuje predvsem njihova vsebina vključenega materialnopravnega upravičenja. Značilnosti in posebnosti varovalnih stvarnih pravic se odražajo skozi že uveljavljena načela zemljiškoknjižnega prava, ki predstavljajo temelj za obravnavo predmetnih pravic v okviru te magistrske naloge, in skozi posredno in neposredno povezanostjo s stvarnim pravom, obligacijskim pravom ter drugimi pravnimi področji. Kljub temu da si varovalne stvarne pravice med seboj delijo veliko skupnih lastnosti, ki jih medsebojno povezujejo in preko katerih je mogoče iskati vzporednice, se glede na določene značilnosti tudi medsebojno bistveno razlikujejo. Na medsebojne razlike med posameznimi instituti je mogoče opozoriti v zvezi z dodatnimi predpostavkami, ki so potrebne za njihovo pridobitev, v zvezi z rokom, v katerem jih je treba opravičiti, ter tudi glede na predpostavke za njihovo opravičenje v roku in njihov izbris iz zemljiške knjige. Tako bo na primer pri predlogu za vpis predznambe zadoščala zgolj verjetnost za kasnejšo pridobitev izvedene ali lastninske pravice, pri zaznambi spora, zaznambi izrednega pravnega sredstva in zaznambi izbrisne tožbe pa so predpostavke vezane na spremljajoč oziroma končan sodni postopek, ki predstavlja temeljni razlog za vpis teh varovalnih stvarnih pravic v zemljiško knjigo.
V sklopu obravnavanja določene varovalne stvarne pravice je treba pozornost nameniti predvsem razvrščanju znotraj samih predznamb in zaznamb po vnaprej določenih in vzpostavljenih merilih. To nam omogoča ločeno obravnavo, izpostavo relevantnih razlik in iskanje povezav glede na to, proti komur učinkujejo posamezne predznambe in zaznambe, katero vrsto pravice omejujejo, kje se posledično vpisujejo v zemljiški knjigi, ali imajo pogojno izključujoče učinke na pozneje pridobljene izvedene in varovalne stvarne pravice ter katero vrsto vpisa v zemljiški knjigi se z njimi varuje.
Keywords: Načela zemljiškoknjižnega prava, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, stvarne pravice, zaznambe, predznambe, maksimalna hipoteka
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 1408; Downloads: 219
 Full text (2,27 MB) |
2. IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEAna Gašparič, 2015, undergraduate thesis Abstract: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe.
Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe.
Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Keywords: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Published in DKUM: 10.12.2015; Views: 3423; Downloads: 737
Full text (1,03 MB) |
3. PRIKAZ NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH ZADEVAHKlavdija Lorber, 2015, undergraduate thesis Abstract: Vse pravice in pravna dejstva glede nepremičnin vpisujemo v zemljiško knjigo. Imetniki vpisanih pravic lahko zahtevajo spoštovanje njihovih pravic, saj je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena seznanitvi širše javnosti s podatki glede nepremičnin. Vpisi v zemljiško knjigo se urejajo v zemljiškoknjižnem postopku, ki je urejen v Zakonu o zemljiški knjigi (krajše ZZK-1). Leta 2011 je novela ZZK-1C poskrbela za bistvene spremembe v zemljiškoknjižnem sistemu. Zemljiškoknjižno pravo je bilo spremenjeno na področju postopkovnega in materialnega prava. Novela je vpeljala elektronsko vodenje glavne knjige in zbirke listin, posledica česar je novost obveznega elektronskega vlaganja pisanj. To nalogo sedaj opravljajo le kvalificirani vlagatelji, ki izpolnjujejo vse pogoje za vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga. S 1. 5. 2011 je v veljavo stopila tudi sprememba pristojnosti glede pritožbenih zadev na drugi stopnji. Izključna pristojnost za pritožbene zadeve zoper odločitve zemljiškoknjižnih sodišč je bila dodeljena Višjemu sodišču v Kopru. Namen generalne delegacije je zasledovati cilj enotne sodne prakse, ki bo pripomogla k hitrejšemu odločanju in zmanjševanju sodnih zaostankov.
Keywords: nepremičnina, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni predlog, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, sodna praksa.
Published in DKUM: 10.06.2015; Views: 1600; Downloads: 272
Full text (1,11 MB) |
4. VLOGA NOTARJA V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH POSTOPKIH PRI SKLEPANJU POGODBMaja Globokar, 2014, undergraduate thesis Abstract: Pri sestavljanju javnih in zasebnih listin mora notar delovati kot pravni strokovnjak, vsem udeležencem konkretnega pravnega posla pa mora zagotavljati kakovostno, nepristransko in objektivno pravno svetovanje. V diplomskem delu je prikazana zlasti vloga notarja in njegov pomen v zemljiškoknjižnih postopkih pri sklepanju zemljiškoknjižnih pogodb. V skladu z obravnavano tematiko prvi del diplomske naloge temelji na osnovah zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s sklepanjem pogodb, predmet katerih so nepremičnine. Podatke o nepremičninah, ki bodo predmet pravnega posla, pridobi notar z vpogledom v zemljiško knjigo. Notar na podlagi pooblastila, ki ga podpiše stranka, v njenem imenu pridobi vse dokumente, ki so potrebni v zvezi s pripravo in sklenitvijo pogodbe, opravi upravne, davčne postopke, sestavi zemljiškoknjižne listine v obliki zasebnih listin oz. notarskega zapisa. V zvezi s sklenitvijo pogodbe notarja običajno stranke pooblastijo tudi za končno izvedbo vpisa pravic posameznikov v zemljiško knjigo. V drugem delu diplomske naloge pa so opisani najpogostejši pravni posli, predmet katerih so nepremičnine. Predstavljena je kupoprodajna pogodba za nepremičnino, menjalna pogodba, pogodba o razdružitvi solastnine, darilna pogodba za nepremičnino, notarski zapis izročilne pogodbe, notarski zapis pogodbe o preužitku in notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pri vseh teh pogodbah je poleg postopka njihove sklenitve pri notarju poudarek na samih listinah, ki bodo sposobne za vpis pravic v zemljiško knjigo.
Keywords: Notar, zemljiškoknjižni postopek, notarski zapis, zasebna listina, listine, sklenitev pogodbe, zemljiškoknjižni vpis.
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 2352; Downloads: 915
Full text (632,91 KB) |
5. ELEKTRONSKA ZEMLJIŠKA KNJIGAIrena Čeligo, 2014, undergraduate thesis Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.
Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju.
Keywords: elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, zemljiškoknjižni postopek, e-sodstvo, pristojnost sodišča.
Published in DKUM: 28.05.2014; Views: 4673; Downloads: 340
Full text (584,37 KB) |
6. Uvedba e-ZK in nova procesnopravna ureditev zemljiškoknjižnega postopkaAna Jevšnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je korenito spremenil dosedanjo prakso zemljiške knjige in v zemljiški postopek uvedel popolno informatizacijo s pomočjo računalniške tehnologije. S prvim majem 2011 je začel delovati sistem e-ZK, ki vse poslovanje zemljiške knjige prenaša iz papirnatega medija v digitalizirano obliko. Sistem e-ZK je za potrebe svojega delovanja zahteval tudi spremembo zemljiškoknjižnega postopka. Tako je novela ZZK-1C uvedla nova pravila zemljiškoknjižnega postopka in spremembo nekaterih materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava kot sta ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba novih materialnopravnih pojmov. Najpomembnejše novo procesnopravno pravilo je zagotovo obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je možno vložiti na poseben portal preko medmrežja. Vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga je omogočen različnim uporabnikom, med drugim tudi fizični in pravni osebi, če izpolnjujeta pogoje. Tudi listina, ki je podlaga za vpis, se sedaj pretvori v elektronsko obliko in se pripne k zemljiškoknjižnem predlogu. Zaradi potrebe elektronizacije je ukinjena krajevna pristojnost kar pomeni, da se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kjerkoli v Slovenji, ne glede na lego nepremičnine in zagotavlja enotno ter ažurno zemljiško knjigo. Dostop do informatizirane glavne knjige in vpogled v podatke je možen preko interneta brezplačno z možnostjo računalniškega izpisa podatkov.
Keywords: ZZK-1C, zemljiška knjiga, sistem e-ZK, zemljiškoknjižni postopek, elektronski zemljiškoknjižni predlog, elektronsko vročanje, informatizacija, elektronska oblika, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni vpis
Published in DKUM: 28.02.2012; Views: 4530; Downloads: 567
Full text (1,50 MB) |
7. PRIMERJAVA INSTITUTA IZBRISNE TOŽBE V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVUJudita Frangež, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava primerjavo instituta izbrisne tožbe v slovenskem in nemškem pravnem redu. V skladu z obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela, pravni viri in temeljna načela Zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine, zemljiška knjiga in zakonske spremembe zemljiške knjige, pravne spremembe na nepremičnini, kot so npr. pridobitev in prenos lastninske pravice na nepremičnini, zemljiškoknjižni postopek in načela zemljiškoknjižnega postopka v slovenskem in nemškem pravu. Posebej se bom posvetila primerjanju institutu izbrisne tožbe, in sicer ali podoben institut za odpravljanje materialno nepravilnih vknjižb uporabljajo tudi v nemškem pravu.
Keywords: izbrisna tožba, pravni viri, temeljna načela, zemljiškoknjižno pravo, nepremičnina, pridobitev in prenos lastninske pravice, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, spremembe zemljiške knjige, nemški pravni red
Published in DKUM: 02.11.2011; Views: 3293; Downloads: 417
Full text (1,88 MB) |
8. |
