1. Zemljiški gospostvi Legen in Rotenturn ter župnija Sveti Martin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu v popisu podložnih hiš 1754 : magistrsko deloIvo Polenik Dvornik, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Zemljiški gospostvi Legen in Rotenturn ter župnija Sveti Martin v Šmartnem pri Slovenj Gradcu v popisu podložnih hiš 1754 temelji na transliteraciji, analizi in sintezi popisa podložnih hiš teh treh zemljiških posesti. Popis iz leta 1754 se je omejil na seznam naseljenih hiš in hišnih gospodarjev in ne predstavlja ljudskega štetja v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš, temveč seznam družinskih skupnosti in kmečkih gospodarstev z imeni družinskih poglavarjev in z oznakami njihovih poklicev. Pri meščanih in tržanih ločimo ljudi s poklicem (obrtnik) in brez poklica (posestnik) ter še v kraju živeče ljudi brez meščanskega statusa in brez poklica, (kočarji in gostači) ki so živeli v najeti hiši ali koči. Pri podložnem kmečkem prebivalstvu pa ločimo: četrtinski kmet, polovični kmet, tričetrtinski kmet, cel kmet ter ljudi brez kmetije (kočarji, gostači, vinogradniški kočarji in viničarji). Popis je bil izveden v okviru predvidene davčne reforme na zahtevo vladarice Marije Terezije. Izvajale so ga posamezne župnije in zemljiška gospostva. Na začetku magistrskega dela je predstavljena zgodovina zemljiškega gospostva Legen in Rotenturn ter župnije sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do sredine 18. stoletja. Nato sledi transliteracija, analiza in sinteza popisa teh treh enot. V njih popisani podložniki so bili prav tedaj lastniki oziroma imetniki posamezne podložne kmečke ali nekmečke zemljiške posesti v sklopu posestnih uradov. Takšen popis nam predstavlja zanimiv vpogled v socialno in statusno strukturo prebivalstva sredi 18. stoletja.
Keywords: zemljiško gospostvo Legen, zemljiško gospostvo Rotenturn, župnijsko gospostvo sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754.
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 371; Downloads: 22
 Full text (9,69 MB) |
2. Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletjuNina Levart, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov.
Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Keywords: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 982; Downloads: 197
Full text (2,69 MB) |
3. TEREZIJANSKI URBARIALNI VPRAŠALNIK (NOVEM PUNCTA) ZA NASELJA V DOLNJEM PREKMURJUAndreja Jakšič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Poznavanje zgodovine domačega kraja je ključnega pomena za razumevanje zgodovine države kot celote. Prekmurje je vedno bilo in še vedno je pokrajina s svojevrstnimi značilnostmi.
V diplomskem delu so predstavljeni konkretni odgovori na devet vprašanj v sklopu terezijanskega urbarialnega vprašalnika (novem puncta) za naselja v Dolnjem Prekmurju.
V prvem delu naloge najdemo opis razmer v Kraljevini Madžarski v dobi Marije Terezije, njene uprave ter zemljiškoposestnih razmerij. Prav tako je predstavljena sama terezijanska urbarialna regulacija. Največja pozornost je namenjena vprašalniku ter odgovorom podložnikov po posameznih naseljih, ki so tedaj spadala pod upravo dveh zemljiških gospostev Dolnja Lendava in Beltinci. Sinteza vprašalnika je pokazala tako na številne skupne točke kot tudi razlike v delu in življenju podložnikov različnih naselij.
Keywords: urbarialna regulacija, urbarialni vprašalnik, Dolnje Prekmurje, županija Zala, zemljiško gospostvo Dolnja Lendava, zemljiško gospostvo Beltinci, 18. stoletje
Published in DKUM: 23.03.2016; Views: 1222; Downloads: 187
Full text (1,35 MB) |
4. PODLOŽNIKI ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA VITANJE, ŽUPNIJE STARI TRG PRI SLOVENJ GRADCU TER SLOVENJGRAŠKEGA MEŠČANSKEGA ŠPITALA V TEREZIJANSKEM POPISU HIŠ 1754Aleksandra Ramšak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Podložniki zemljiškega gospostva Vitanje, župnije Stari trg pri Slovenj Gradcu ter slovenjgraškega meščanskega špitala v terezijanskem popisu hiš 1754 temelji na transliteraciji popisa podložnih hiš teh treh zemljiških posesti. Takratni popis iz leta 1754 ne predstavlja ljudskega štetja in tudi ne popisa hiš, kot ga poznamo danes. V njem je bilo popisano prebivalstvo urbanih krajev meščani ali tržani s poklicem, npr. obrtnik ter meščani ali tržani brez poklica in še v kraju živeči ljudje brez meščanskega statusa ter brez poklica – kočarji in gostači, ki so imeli najete hiše/koče. Pri podložnih gospoščinskih družinah so to bili: četrtinski kmet, polovični kmet, tričetrtinski kmet, cel kmet, ter nekmečki (=brez kmetije) ljudje: običajni in vinogradniški kočar, gostač in viničar. Popis je bil izveden v okviru predvidene davčne reforme na zahtevo vladarice Marije Terezije. Izvajale so jih župnije oz. vikariati ter zemljiška gospostva. Diplomsko delo vsebuje tri popise. V njih popisani podložniki so bili prav tedaj imetniki posamezne podložne kmečke ali nekmečke posesti v sklopu posestnih uradov. Predstavljeni pa so tudi zemljiško gospostvo Vitanje, župnijsko gospostvo Stari trg pri Slovenj Gradcu ter slovenjgraški meščanski špital do sredine 18. stoletja. S pomočjo teh popisov dobimo vpogled v statusni in socialni položaj prebivalstva sredi 18. stoletja.
Keywords: zemljiško gospostvo Vitanje, župnijsko gospostvo Stari trg pri Slovenj Gradcu, slovenjgraški meščanski špital, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754
Published in DKUM: 14.01.2016; Views: 1496; Downloads: 363
Full text (10,88 MB) |
5. MESTO MARIBOR IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO FALA V ZGODNJEM NOVEM VEKUTadeja Mali, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana splošna zgodovina mesta Maribor in zemljiškega gospostva Fala s posebnim poudarkom na času od konca srednjega veka do sredine 18. stoletja. Obdobje je zaznamovano s terezijanskimi reformami, ki so zajele tudi slovenske dežele. Leta 1754 je nastal prvi popis podložnih hiš na zemljiških gospostvih in v meščanskih naselbinah, s katerim je želela oblast pridobiti splošen pregled prebivalstva z namenom reforme tako davčnega kot vojaškega nabornega sistema. Popis je seznam vseh podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev z njihovimi imeni in priimki ter oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. Najpomembnejši del diplomske naloge je transliteracija vira, na podlagi katerega je obdelana takratna socialna struktura prebivalstva. V mestih je bila le-ta bistveno drugačna kot na podeželju, kjer je največji del prebivalstva še živel v odvisnosti od svojega zemljiškega gospoda. V mestu zasledimo pisano obrtniško poklicno strukturo z nekaj trgovci in posamezniki z drugimi statusnimi oznakami, npr. gostači. Podložniki v okviru zemljiškega gospostva Fala pa so živeli na celih, tričetrtinskih, polovičnih in četrtinskih kmetijah. Ob teh je v okviru gospostva živelo še številčno in slojevito nižje nekmečko prebivalstvo, značilno tudi za druge slovenske pokrajine; predstavljajo ga kajžarji, vinogradniški kajžarji in viničarji.
Keywords: mesto Maribor, zemljiško gospostvo Fala, Marija Terezija, popis podložnih hiš leta 1754, transliteracija, prebivalstvo
Published in DKUM: 12.10.2015; Views: 1509; Downloads: 278
Full text (4,74 MB) |
6. ZEMLJIŠKI GOSPOSTVI MARENBERG (RADLJE OB DRAVI) IN RAČE V ZGODNJEM NOVEM VEKUGoran Janković, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Zemljiški gospostvi Marenberg (Radlje ob Dravi) in Rače v zgodnjem novem veku predstavlja najprej oris zgodovinskega razvoja, lastniških odnosov ter pomemnejših dogodkov na prostoru obeh v naslovu omenjenih zemljiških gospostev. V drugem delu pa je posebej predstavljen zgodovinski vir: uradni popis podložnih hišnih gospodarjev iz leta 1754. Popis je bil izveden na zahtevo Marije Terezije kot del predvidene vojaške in davčne reforme. V tem obdobju se je začelo popisovanje prebivalstva, njegove strukture in dejanskega posestnega stanja. Oblast je tako želela dobiti splošen pregled o prebivalstvu in bistvene podatke za reforme na področju vojaškega nabornega sistema. Štetje je bilo izvedeno za gospostva in župnije. Diplomsko delo vsebuje dva popisa: za gospostvo Marenberg, s sedežem v današnjih Radljah ob Dravi, in za gospostvo Kranichsfeldt, s sedežem v današnjih Račah. V popisu najdemo podložnike z naslednjimi statusi: celi kmetje, tričetrtinski, polovični in četrtinski kmetje, kajžarji in vinogradniški kajžarji ter gostači in viničarji. Pri določenih je tudi podan rokodelski poklic. Popis nam danes omogoča natančen vpogled v socialne strukture tedanjega časa in v položaj podložnikov
Keywords: Terezijanski popis hiš 1754, Radlje ob Dravi, Rače, Marenberg, zemljiško gospostvo, slivniška župnija, Marenberški ženski dominikanski samostan.
Published in DKUM: 09.03.2015; Views: 1970; Downloads: 317
Full text (4,08 MB) |
7. ZEMLJIŠKA GOSPOSTVA V OKOLICI ZGORNJE POLSKAVE V POPISU IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754Rok Fištravec, 2014, undergraduate thesis Abstract: V svojem diplomskem delu z naslovom Zemljiška gospostva v okolici Zgornje Polskave v popisu imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 obravnavam transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa podložnih hiš iz leta 1754, ki je bil izveden v času vladarice Marije Terezije. V diplomskem delu so s transliteracijo in analizo zajeta tri zemljiška gospostva: zemljiški gospostvi Zgornja Polskava in Gromberg ter posest župnije sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva, kot ga poznamo danes, temveč imenski seznam imetnikov podložnih hiš oziroma kmečkih posestnih enot z njihovim statusom. Med popisanimi v seznamu najdemo male, srednje in velike kmetije oziroma po tedanji kategorizaciji četrtinske, polovične, tričetrtinske in cele kmetije, gostače, kočarje in vinogradniške podložnike oziroma viničarje; kot dve izjemi se med slednjimi na Spodnji Polskavi pojavita tudi dva gostača s poklicem. S tem popisom so želeli priti do splošnega pregleda prebivalstva, hkrati pa so te podatke potrebovali za izvedbo reform na področju vojaškega nabornega sistema. S pomočjo teh podatkov lahko vsaj delno osvetlimo poseljenost posameznih krajev, njihovo razčlenitev in socialni položaj prebivalstva sredi 18. stoletja.
Keywords: popis hiš leta 1754, zemljiško gospostvo, prebivalstvo, Zgornja Polskava, Gromberg, Spodnja Polskava, transliteracija, Marija Terezija.
Published in DKUM: 21.07.2014; Views: 1564; Downloads: 295
Full text (6,32 MB) |
8. Tlačni register gospoščine Jareninski dvor iz poznega 18. stoletjaVanja Nerat, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Tlačni register gospoščine Jareninski dvor iz poznega 18. stoletja predstavlja podroben opis tlačnih opravil sogornikov in podložnikov v kraju Jarenina in njeni okolici, ki je nekoč, s sedežem na Jareninskem dvoru, pripadala benediktinskemu samostanu Admont na avstrijskem Štajerskem. V diplomski nalogi je v uvodnem delu predstavljen namen obravnave vira oziroma tlačnega registra ter s tem problematike podložniških obveznosti. Nadalje je v jedru naloge obravnavana kratka zgodovina benediktinskega samostana Admont in njemu pripadajočih posesti na slovenskem Štajerskem, čemur sledi zgodovinski oris gospoščine Jareninski dvor in kraja Jarenine od nastanka do konca 18. stoletja. V sledečem poglavju so opredeljeni ključni pojmi, ki so neposredno povezani z opravljanjem tlake in zemljiškim gospostvom kot najbolj razširjeno gospodarsko enoto celotnega fevdalnega obdobja. Sledi natančen prepis tlačnega registra gospoščine Jareninski dvor iz konca 18. stoletja, ki zraven kraja Jarenine in Jareninskega dvora obsega tudi manjše zaselke kot so Gačnik, Vajgen in Polički vrh, smiseln prevod ter analiza vira z dodanimi reprodukcijami.
Keywords: Ključne besede: tlaka, tlačni register, zemljiško gospostvo Jareninski dvor, benediktinski samostan Admont, fevdalizem.
Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 3335; Downloads: 313
Full text (6,09 MB) |
9. URBAR GOSPOSTVA DORNAVA IZ OKROG LETA 1666Renata Čeh, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Urbar gospostva Dornava iz okrog leta 1666 predstavlja urbar, ki vsebuje popis urbarialnih posesti hkrati z imeni in priimki kmečkih gospodarjev — podložnikov, sogornikov in njihovih obvez v določenih vaseh in vinskih vrhovih. Urbarialna posest zemljiškega gospostva Dornava je obsegala 20 vasi in vinogradniških vrhov s skupno 219 podložniki oz. sogorniki. Prvo osnovno kmečko gospodarsko enoto je predstavljala kmetija — huba. Gospostvo je štelo v petih ravninskih vaseh skupno 65 podložnikov, ki so imeli skupno 80 davčnih oz. obdelovalnih enot (v največji meri so bile to hube). Za uživanje le teh so oddajali naturalne dajatve (kokoši, jajca, kopune, v enem primeru koštruna, predivo, pšenico, oves) in denarne dajatve, predpisane od hube. Drugo gospodarsko enoto in hkrati največji del dornavskega gospostva je predstavljala vinogradniška posest, ki je štela 15 vinorodnih vrhov s 154 sogorniki, ki so imeli skupno 176 vinogradov. Vinograde je gospostvo dalo v zakup po gorskem pravu. Za hasnovanje so bili sogorniki dolžni vsakoletno dajati gornino (mošt in gorninske denariče), ponekod pa je gospostvo pobiralo tudi vinsko desetino. Gospostvo je imelo v svoji lasti dvorne gozdove, dvorni travnik in dvorni vinograd. Hkrati pa je imelo pravico do ribolova v reki Pesnici.
Keywords: urbar 1666, zemljiško gospostvo, gospostvo Dornava, vas, podložnik, huba, gorninska posest, dajatve, mere
Published in DKUM: 07.01.2011; Views: 3285; Downloads: 412
Full text (2,87 MB) |
10. STAREJŠI PRIIMKI V FRAMU NA PODLAGI MATIČNIH KNJIGNatalija Ivančič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Starejši priimki v Framu na podlagi matičnih knjig predstavlja v prvem delu naloge zgodovinski oris kraja Fram. Predstavljeni so lastniki gospoščine Fram, grad in cerkev. V drugem delu sledi prepis krstnih matičnih knjig, iz 18. stoletja, vodenih v župniji Slivnica. V analizi so tekstovno in grafično obdelani podatki matičnih knjig. Gre predvsem za raziskavo priimkov, botrov in življenje Framčanov. Na koncu so dodani podatki o virih, literaturi, seznami preglednic, grafov in slik.
Keywords: Ključne besede: Krstna matična knjiga, zemljiško gospostvo Fram, 18. stoletje, priimki.
Published in DKUM: 17.11.2009; Views: 3198; Downloads: 420
Full text (3,23 MB) |
