| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA PRI NAKUPU IN PRODAJI NEPREMIČNIN
Aljaž Ferletič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga v uvodnih poglavjih opisuje osnovne dileme potrošnikov pri trgovanju z nepremičninami. Pri tem primerja rizike, ki se pojavljajo, kadar se odločijo nakup ali prodajo izvesti brez pomoči strokovnjakov z možnostmi njihovega izničenja, kadar k poslom vključijo različne strokovnjake. V nadaljevanju so podani osnovni pravni pojmi in instituti, ki se pojavljajo ob nepremičninskih transakcijah ter njihova umeščenost v slovenskem pravnem redu. V jedru naloge so podani obligacijskopravni in stvarnopravni instituti, ki lahko služijo kot zavarovanja pri trgovanju z nepremičninami. Pri tem so poleg teoretične osnove institutov podane še nekatere možnosti njihove aplikacije za utrditev nepremičninske transakcije. Najprej so na kratko obravnavani obligacijskopravni instituti, ki lahko služijo kot zavarovanja pri nakupu in prodaji nepremičnine. Tem sledijo stvarnopravna zavarovanja, kjer je opisana možnost pridržanja zemljiškoknjižnega dovolila, hipoteka, predznambe in zaznambe ter zemljiški dolg. Hipoteka v nalogi zavzema osrednje mesto, saj se od stvarnopravnih zavarovanj v slovenskem pravnem prostoru najpogosteje pojavlja. Prav tako so pri hipoteki razložena najpomembnejša načela stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Na koncu naloge je opisan zemljiški dolg, ki pa je opisan izključno na teoretični podlagi.
Keywords: zavarovanja pri trgovanju z nepremičninami, nakup in prodaja nepremičnin, stvarnopravna zavarovanja, zadržanje zemljiškoknjižnega dovolila, hipoteka, predznamba, zaznamba, zemljiški dolg
Published: 15.12.2009; Views: 2333; Downloads: 373
.pdf Full text (304,09 KB)

2.
ZEMLJIŠKI DOLG
Teja Muraus, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja zemljiški dolg v slovenskem pravu. Opredeljen je kot pravica zahtevati poplačilo denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Poleg predstavitve samega instituta in problematike, ki zavira njegovo uporabo, sem zaradi podobnosti obeh institutov predstavila tudi nekaj prednosti in slabosti zemljiškega dolga v primerjavi s hipoteko.
Keywords: zemljiški dolg, lastniški zemljiški dolg, konverzija hipoteke v zemljiški dolg, varovalni zemljiški dolg, zemljiško pismo
Published: 14.12.2009; Views: 3773; Downloads: 881
.pdf Full text (730,64 KB)

3.
ZEMLJIŠKI DOLG IN ZEMLJIŠKO PISMO
Viktor Voršič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg in zemljiško pismo ob dognanjih pravne znanosti naših in tujih pravnih strokovnjakov z upoštevanjem normativne ureditve tega področja v Republiki Sloveniji kjer še ni ustrezne sodne prakse, na način, da bo skozi primere prednosti in slabosti, v prihodnosti prispevala k uveljavitvi tega instrumenta stvernopravnega zavarovanja obveznosti kot prevladujoče oblike stvarnopravnega zavarovanja obveznosti predvsem na gospodarskem področju tudi pri nas, kot je to na območjih, kjer je zemljiški dolg eden izmed osnovnih in absolutno prevladujočih oblik stvarnopravnih zavarovanj, Republika Slovenija pa zaradi, zgodovinskih, gospodarskih in strateško geografskih okoliščin neposredno dolgoročno vezana na ta območja.
Keywords: zemljiški dolg, zemljiško pismo, akcesornost, neakcesornost, notarski zapis, izvršljivost, orderski vrednostni papir, vrednostni papir po odredbi, prenosljivost, indosament, rekta klavzula, predlog za vknjižbo zemljiškega dolga, predlog za izbris zemljiškega dolga.
Published: 03.05.2010; Views: 4859; Downloads: 707
.pdf Full text (335,97 KB)

4.
ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJALNOPRAVNI PREGLED SLOVENSKE IN NEMŠKE PRAVNE UREDITVE
Andrea Kozar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiški dolg oz. natančneje varovalni zemljiški dolg je dokaj nova stvarna pravica v slovenskem pravu, ki je bila uvedena s sprejetjem novega Stvarnopravnega zakonika ( SPZ). Dandanes je zemljiški dolg v nemški poslovni praksi skoraj povsem izpodrinil hipoteko, medtem ko se v slovenskem pravnem redu kot sredstvo zavarovanja skoraj izključno uporablja hipoteka. Namen naloge je, podati celoten pregled varovalnega zemljiškega dolga v slovenski in nemški pravni ureditvi. Glavni namen naloge je pravna analiza ter predstavitev in ocena varovalnega zemljiškega dolga v slovenskem pravu kot tudi prikaz različnih možnih oblik zemljiškega dolga ter hkrati nakazati na prednosti in slabosti ter morebitne nevarnosti, ki jih lahko s sabo prinese zemljiški dolg.
Keywords: stvarno pravo, stvarnopravna zavarovanja, primerjalnopravna ureditev, zemljiški dolg, varovalni zemljiški dolg, neakcesornost, varovalna pogodba, prenos zemljiškega pisma, zemljiško pismo
Published: 15.09.2011; Views: 2503; Downloads: 271
.pdf Full text (384,10 KB)

5.
ZEMLJIŠKI DOLG IN REALIZACIJA ZEMLJIŠKEGA DOLGA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Mihael Bohinc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg kot institut stvarnopravnega zavarovanja in njegovo realizacijo v fazi izvršilnega postopka. Podrobneje je predstavljen varovalni zemljiški dolg, ki je sicer podoben hipoteki, vendar se od nje razlikuje v neakcesornosti do zavarovane terjatve ter v ugovorih posojilojemalca iz varovalne pogodbe, ki jih uveljavlja v določenih primerih. V času ko v slovenskem prostoru za zavarovanje terjatev še vedno prevladuje hipoteka kot oblika zavarovanja obveznosti, lahko ugotovimo, da v primeru izvršbe na podlagi zemljiškega dolga ali neposredno izvršljive notarske hipoteke upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki omogoča realizacijo poplačila iz nepremičnine za zavarovanje terjatve v primeru njenega neplačila ob dospelosti. Glede na razmeroma kratkotrajno zakonsko urejenost in posledično manjšo uporabnost zemljiškega dolga v Republiki Sloveniji relevantne sodne prakse s tega področja še ni, zato se bo praktična uporaba tega instituta pokazala sčasoma.
Keywords: zemljiški dolg, zemljiško pismo, izvršba, hipoteka, zemljiška knjiga, varovalni zemljiški dolg, ugovori v izvršbi.
Published: 13.09.2011; Views: 3092; Downloads: 513
.pdf Full text (359,25 KB)

6.
ZEMLJIŠKI DOLG, PRIMERJAVA SLOVENSKE, NEMŠKE IN ŠVICARSKE PRAVNE UREDITVE
Dijana Trogrlić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiški dolg je večplasten pravni institut. Vsak poskus zemljiški dolg opisati le s pomočjo ene opredelitve, bi ga oropal njegove večplastnosti in njegovega resničnega pomena. Klasična pravna teorija bi zemljiški dolg opredelila kot omejeno stvarno pravico na lastni ali tuji stvari, medtem ko bi sodobnejši teoretiki pri njegovi opredelitvi izpostavili dejstvo, da gre za stvarnopravno zavarovanje. Gospodarska praksa bi se zemljiškega dolga lotila na nekoliko drugačen način. Bančniki, ki se vsakodnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi zemljiškimi dolgovi, bi slednje najbrž opisali kot najbolj učinkovito sredstvo zavarovanja njihovih posojil. Za poslovneže, bodisi majhne samostojne podjetnike bodisi vodje velikih gospodarskih družb, je zemljiški dolg način za pridobivanje svežega kapitala za vsakodnevno poslovanje ali morebitne naložbe. Kaj pa vsakodnevna – tista negospodarska – praksa? Ja, tudi tja tu pa tam kak zemljiški dolg zaide v obliki darila ali v okviru dediščine. Za jasen in celovit pogled na zemljiški dolg, ga velja opazovati iz vseh pravkar navedenih in še marsikaterega drugega zornega kota. V Nemčiji in Švici, ki sta pionirki na področju zemljiškega dolga, se je zemljiški dolg spontano razvijal skozi ves srednji vek in je bil tudi uradno uzakonjen v obeh civilnih zakonikih - Nemčija ga je uzakonila v Državljanskem civilnem zakoniku leta 1896, Švica pa v Švicarskem civilnem zakoniku leta 1907. Slovenija, katere civilno pravo se je leta in leta naslanjalo na avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811, ki ne pozna instituta zemljiškega dolga, je šele s sprejemom Stvarnopravnega zakonika leta 2003 vpeljala zemljiški dolg. Temeljna značilnost zemljiškega dolga, ki se sicer razlikuje od države do države, je neakcesornost ali ločenost zemljiškega dolga in terjatve, v zavarovanje katere zemljiški dolg služi. Večina ostalih značilnosti je v manjši ali večji meri zastopana v vseh treh državah, ki so predmet primerjave: delitev na zavarovalni in izolirani zemljiški dolg, sklenitev zavarovalne pogodbe, knjižni in neknjižni prenos, obstoj zemljiškega pisma, ki je lahko tudi vrednostni papir, realizacija v obliki prostovoljnega plačila ali prisilne izvršbe, ter prenehanje na podlagi izbrisa v zemljiški knjigi. Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.
Keywords: zemljiški dolg, dolžniško pismo, rentno pismo, zemljiška zastava, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, zemljiško pismo, neakcesornost
Published: 15.04.2013; Views: 1736; Downloads: 202
.pdf Full text (834,34 KB)

7.
MAKSIMALNA HIPOTEKA V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PRAVU TER ZEMLJIŠKI DOLG V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Barbara Boštele, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu sem pozornost usmerila na dve ključni stvarnopravni obliki zavarovanja plačil. Posojilodajalec pravzaprav nikdar ni zanesljivo prepričan, da mu bo znesek, dan posojilojemalcu, v celoti povrnjen. Stvarnopravni zakonik je tako s 1. 1. 2003 v slovenski pravni red vnesel dve novi, moderni obliki zavarovanja plačil oziroma terjatev. V prvi polovici diplomskega dela sem pozornost posvetila slovenski pravni ureditvi maksimalne hipoteke in zemljiškega dolga, v drugem delu pa sledi proučitev tuje pravne ureditve obeh institutov, in sicer hrvaške ureditve maksimalne hipoteke ter nemške ureditve zemljiškega dolga. Maksimalna hipoteka služi za zavarovanje terjatev, ki še niso nastale oziroma v trenutku nastanka njihova višina še ni znana. Tako posojilojemalec oziroma lastnik obremenjene nepremičnine ter posojilodajalec oziroma upnik skleneta zastavno pogodbo, s katero se stranki izrecno dogovorita, da bosta na nepremičnini ustanovili maksimalno hipoteko za zavarovanje terjatev. Formalno gledano pa maksimalna hipoteka seveda nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Maksimalna hipoteka ima tudi to prednost, da preneha šele s prenehanjem temeljnega upniško-dolžniškega razmerja. To pomeni, da bo lahko hipotekarni upnik ne glede na to, koliko terjatev je in bo nastalo iz takega razmerja, zahteval realizacijo maksimalne hipoteke, dokler bo obstajalo temeljno upniško-dolžniško razmerje. Drug v diplomi predstavljen institut za zavarovanje terjatev je zemljiški dolg. Temeljna oziroma bistvena razlika med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko je v akcesornosti. Zemljiški dolg ni, za razliko od maksimalne hipoteke, odvisen od obstoja terjatve in se tako lahko prenaša brez terjatve, lahko se ga samostojno zastavi, po poplačilu terjatve se lahko uporabi za zavarovanje novih terjatev itd. Načeloma se ga ustanovi za zavarovanje terjatev (t. i. zavarovalni zemljiški dolg), čeprav je možno ustanoviti tudi t. i. izolirani zemljiški dolg. Vsak zemljiški dolg, ki ga lastnik obremenjene nepremičnine ne ustanovi za zavarovanje terjatev, je izolirani zemljiški dolg. Zemljiški dolg je uveljavljen predvsem v nemški pravni praksi. V slovenskem pravu je še zmeraj hipoteka tista, ki se je poslužujejo posamezniki za zavarovanje terjatev pa tudi banke. V Nemčiji banke za zavarovanje terjatev uporabljajo izključno zemljiški dolg. Ob ustanovitvi zemljiškega dolga sodišče izstavi tudi zemljiško pismo, ki je vrednostni papir in v slovenskem pravnem redu predstavlja izvršilni naslov. Nemško pravo pa poleg pisemskega zemljiškega dolga pozna tudi t. i. knjižni zemljiški dolg, pri katerem pa se zahteva samo vpis v zemljiško knjigo. Ena izmed glavnih negativnih lastnosti zemljiškega dolga, ki je najverjetneje tudi vzrok za manjše zanimanje njegove uporabe za zavarovanje terjatev v Sloveniji, je nevarnost, da bo upnik, ki je imetnik zemljiškega dolga, kršil obligacijsko zavarovalno pogodbo, katere stranka je, in bo zemljiški dolg prenesel na tretjo osebo. Res pa je, da upnik v tem primeru odškodninsko odgovarja.
Keywords: maksimalna hipoteka, zastavna pogodba, notarska maksimalna hipoteka, temeljno upniško-dolžniško razmerje, zemljiški dolg, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, akcesornost, zemljiško pismo, izvršilni naslov, zavarovalna pogodba
Published: 15.04.2013; Views: 3629; Downloads: 635
.pdf Full text (611,40 KB)

8.
STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA LOČITVENEGA UPNIKA V INSOLVENČNEM PRAVU
Andrej Obljubek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti položaj ločitvenih upnikov (imetnikov stvarnopravnih zavarovanj) v primerih, ko njihov dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku, torej v stečajnem postopku in v postopku prisilne poravnave. Prikazane so stvarnopravne podlage za pridobitev in nastanek ločitvene pravice. Med ločitvene pravice, ki nastanejo na podlagi stvarnopravnih zavarovanj, spadajo vse vrste zastavne pravice, zemljiški dolg, pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarna lastnina) ter pravica fiduciarja pri odstopu terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija). Za uspešno uveljavljanje ločitvene pravice v stečajnem postopku morajo upniki zavarovano terjatev oziroma ločitveno pravico pravočasno prijaviti. Ločitveni upnik je iz zavarovane terjatve lahko poplačan le v primeru, če uspešno prestane postopek preizkusa terjatev. Temeljno načelo insolvenčnega postopka je načelo enakega obravnavanja upnikov. Upniki oziroma stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik opravil v izpodbojnem obdobju, in je privedlo do neenakega obravnavanja upnikov. To se kaže predvsem v primeru, ko je stvarnopravno zavarovanje ustanovljeno naknadno glede že obstoječe terjatve. Bistvo položaja ločitvenih upnikov je prednostno poplačilo zavarovanih terjatev iz predmeta zavarovanja. Unovčenje zavarovane terjatve se lahko opravi v sodnem postopku oziroma lahko tudi zunajsodno ob upoštevanju zakonskih pravil, ki veljajo za določeno vrsto premoženja, ki je predmet te pravice. Že pred nastopom insolventnosti običajno tečejo zoper dolžnika že izvršilni postopki, zato so opredeljeni tudi položaji ločitvenega upnika, ko pride do kolizije teh dveh postopkov. Uvedba, začetek in potrjena prisilna poravnava na terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico, ne vpliva.
Keywords: stečaj, prisilna poravnava, ločitveni upnik, ločitvena pravica, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zemljiški dolg, fiducija pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje, fiducija pri odstopu terjatve v zavarovanje, zunajsodna prodaja
Published: 09.05.2014; Views: 1847; Downloads: 826
.pdf Full text (921,22 KB)

9.
UKINITEV ZEMLJIŠKEGA DOLGA
Petra Miklič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Stvarnopravni zakonik je 1.1.2003 po nemškem zgledu vnesel v slovenski pravni red novo obliko zavarovanja terjatev, kateri je pravna stroka zaradi številnih prednosti, kot sta neakcesornost in enostavna prenosljivost, napovedovala lep uspeh v praksi. Namen zemljiškega dolga je bil omogočanje hitrega, preprostega in učinkovitega stvarnopravnega zavarovanja. V nasprotju s pričakovanji pa zemljiški dolg ni bil dobro sprejet med uporabniki. Prvih osem let veljave zemljiškega dolga se je za njegovo uporabo odločilo le malo oseb, že leta 2012 pa ga je v zemljiško knjigo vpisalo skoraj toliko oseb kot v desetih letih veljavnosti zakona skupaj. Istočasno smo bili s strani organov pregona, pravnih strokovnjakov in novinarjev opozorjeni, da se je v zvezi z institutom zemljiškega dolga pojavljalo vedno več zlorab, kar je povzročalo med ljudmi veliko vznemirjanja. Zemljiški dolg naj bi se namreč začel množično uporabljati kot obrambni mehanizem pred odvzemom premoženja nezakonitega izvora na eni strani ter za preprečevanje poplačila terjatev upnikov in države na drugi strani. Tokrat je bila politika hitro odzivna na medijski nemir in ljudsko nezadovoljstvo in je zemljiški dolg, kljub nasprotovanju pravnih strokovnjakov, jeseni 2013 ukinila. Je bila ukinitev zemljiškega dolga res skrajno sredstvo za dosego določenega cilja? Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.
Keywords: zemljiški dolg, prednosti zemljiškega dolga, zemljiški dolg kot obrambni mehanizem, zlorabe zemljiškega dolga, medijski nemir, ukinitev zemljiškega dolga.
Published: 06.07.2015; Views: 1241; Downloads: 274
.pdf Full text (741,35 KB)

10.
Novosti pri izvršbi na nepremičnine
Rok Dolenc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava novosti, ki so se pojavile pri izvršbi nepremičnin s sprejemom zadnjih novel ZIZ-J in ZFPPIPP-F. Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, ki ob pomoči državnih prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom vzpostavlja takšno stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi izvršilnega naslova. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je začel veljati 15.10.1998 in je bil večkrat noveliran. Zadnja Novela ZIZ-J je posledica razmer na področju izvršbe. Z uveljavitvijo novele ZIZ-J bi se naj odpravil tudi zastoj, ki so ga z institutom odloga na predlog upnika imeli na voljo upniki v izvršilnih postopkih kot sredstvo, če je dolžnik med postopkom prenehal izpolnjevati svoje obveznosti. Odlog izvršbe je zastoj v izvršilnem postopku, ki ga sodišče nikoli ne odloži po uradni dolžnosti, temveč vedno na predlog stranke ali tretjega. V praksi se dogaja, da je nepremičninska izvršba kompleksna, dolgotrajna, realizirana cena pa bistveno nižja od ocenjene vrednosti, pa tudi nepremičnine se na prvem naroku ne prodajajo. Z namenom pospešitve prodaje je bil sprejet 171.a člen ZIZ, na podlagi katerega lahko sodišče na predlog upnika in po obvestilu preostalih solastnikov, katerih deleži niso predmet izvršbe, nepremičnino proda kot celoto. Na novo pa je urejen tudi zemljiški dolg, pri katerem je predvidena objava oklica na sodni deski in na spletni strani sodišča. K povečanju prodaje nepremičnin na javnih dražbah bo bistveno pripomoglo tudi, da na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70% ugotovljene vrednosti, hkrati pa je ukinjen tudi tretji narok. Poleg ZIZ-a je bil številnih sprememb deležen tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. S sprejemom zadnje novele ZFPPIPP-F in z 298.a členom velja, da sta v stečajnem postopku hipoteka in z njo zavarovana terjatev pravočasno prijavljeni, če je vknjižba hipoteke na nepremičnino stečajnega dolžnika začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.
Keywords: izvršba nepremičnin, odlog, zemljiški dolg, projekt Koordinator, novela ZIZ-J, novela ZFFPIPP-F
Published: 10.12.2015; Views: 901; Downloads: 236
.pdf Full text (709,63 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica