| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
61.
PUBLICIRANJE POSEBNIH PRAVNIH REŽIMOV NA NEPREMIČNINAH V ELEKTRONSKI ZEMLJIŠKI KNJIGI
Sandi Žvajkar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Kot sam naslov pove, se bomo v navedenem delu posvetili publiciranju posebnih pravnih režimov na nepremičninah v elektronski zemljiški knjigi, na podlagi trenutno veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji. Na začetku se bomo na kratko posvetili samemu razvoju zemljiške knjige v Sloveniji, od samih njenih zametkov do končne elektronske različice, ki jo poznamo danes, ter temeljnim načelom zemljiškoknjižnega prava, še posebej t.i. publicitetnemu načelu. V nadaljevanju se bomo na kratko tudi posvetili sami lastninski pravici s poudarkom na splošnih omejitvah le-te, tako javnopravnim omejitvam na nepremičninah kot zasebnopravnim po volji lastnika, kakor tudi omejitvam s ciljem mirnega sosedstva. V jedru tega dela pa se bomo podrobno posvetili omejitvam lastninske pravice na nepremičninah po posebnih predpisih. Na podlagi njihovih določb bomo tako spoznali vzpostavitev t.i. posebnih pravnih režimov nepremičnin, v samem zaključku pa se še bomo posvetili publiciranju le-teh v novodobni elektronski zemljiški knjigi.
Keywords: publiciranje, načelo javnosti, posebni pravni režimi nepremičnin, nepremičnine, zemljiška knjiga, e-ZK, omejitev lastninske pravice
Published in DKUM: 22.03.2013; Views: 1765; Downloads: 163
.pdf Full text (526,68 KB)

62.
STAVBNA PRAVICA V TEORIJI IN PRAKSI
Miha Strmčnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Stavbna pravica je bila v slovenski pravni red uvedena 1. januarja 2003, ko je pričel veljati temeljni predpis na področju stvarnega prava pri nas, Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) . Je sorazmerno nova stvarna pravica, ki pa jo je slovenska praksa že pričela uporabljati, vendar menim, da potencial stavbne pravice ni dovolj izkoriščen. Bistvena prednost stavbne pravice je ta, da omogoča izjemo od sicer temeljnega načela, načela enotnosti zemljišča in objekta (»superficies solo cedit«), kar omogoča lastništvo zgradbe, brez lastništva zemljišča. Stavbna pravica lahko nastane na podlagi enostranskega ali dvostranskega pravnega posla, kar bom podrobneje preučeval v nadaljevanju. Bolj kompleksno pa je urejeno njeno prenehanje, saj lahko preneha po redni poti z iztekom časa in tudi predčasno, poleg tega pa nanjo, tako kot na ostale stvarne pravice vplivata tako zaznamba stečaja kot zaznamba izvršbe, katerih učinki so precej kompeksni in jih bom skušal pojasniti. S sprejemom novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK – 1C), ki je stopila v veljajo 5. aprila 2011 je bila uvedena popolna informatizacija zemljiške knjige, kar vpliva tudi na drugačno vpisovanje stavbne pravice v zemljiški knjigo. V diplomskem delu se bom omejil predvsem na nastanek in prenehanje stavbne pravice, prikaz njenih številnih prednosti, poskušal bom podati predlog kako spodbuditi pogostejšo uporabo stavbne pravice v praksi. Nadalje bom prikazal njeno vpisovanje v elektronsko zemljiško knjigo in na kratko predstavil ureditev stavbne pravice v Nemčiji in Avstriji, od koder tudi izvira.
Keywords: Stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, prenehanje stavbne pravice, nastanek stavbne pravice, zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 14.09.2012; Views: 6043; Downloads: 1242
.pdf Full text (795,38 KB)

63.
NOVOSTI NA PODROČJU HIPOTEKARNEGA PRAVA
Nuša Kotnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Published in DKUM: 14.06.2012; Views: 2397; Downloads: 380
.pdf Full text (735,50 KB)

64.
65.
66.
ZAZNAMBE VPISOVANJE PRAVNIH DEJSTEV PO PRENOVLJENI UREDITVI ZK PRAVA ZZK - 1C
Alojzija Simrajh, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Današnjega sodobnega in modernega načina življenja si ne moremo predstavljati brez premoženja, nepremičnin kot del premoženja in lastnine oziroma lastninske pravice na nepremičnini, ki daje lastniku pravico, da z njo prosto razpolaga, morebiti da jo obremeni ali odsvoji. Glede na naraščajoče število nepremičnin v zadnjih letih ter posledično naraščajoče število razpolaganj z nepremičninami, so v pravnem prometu z nepremičninami temeljnega pomena zemljiškoknjižni predpisi in zemljiška knjiga, ki izkazuje ažurno in popolno stanje pravic na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami v določenem trenutku. Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, ki so postali del našega vsakdana, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov, kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe, ki so zaživele s sprejetjem novele ZZK-1C. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v elektronski zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. V zemljiško knjigo se vpisujejo pravice na nepremičninah ter pravna dejstva v zvezi z nepremičninami. Pravice se vpisujejo z vknjižbami in predznambami, pravna dejstva pa z zaznambami. Katere pravice in pravna dejstva se vpisujejo v zemljiško knjigo določa zakon. Zaznambe oziroma vpisi pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, kot vrste glavnega vpisa so prav tako pomembne za varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. Ker se z zaznambo doseže publiciranje določenih pravno pomembnih dejstev, bodisi glede osebnih lastnosti lastnika nepremičnine, bodisi glede drugih pravnih dejstev v zvezi z nepremičnino, se nihče ne bo mogel sklicevati na to, da zanje ni vedel. Z zaznambo postane določeno pravno dejstvo razvidno tudi za tretje osebe. Novela ZZK-1C je v precejšnji meri spremenila pravila o zaznambah. Uvedla je nekaj novih zaznamb, nekaj nepotrebnih zaznamb je odpravila, večina spremenjenih določb o zaznambah pa je posledica informatizacije zemljiške knjige. Sam predlog za zaznambo določenega pravnega dejstva v zemljiški knjigi je potrebno vložiti v elektronski obliki, z ustrezno izbiro zemljiškoknjižnega predloga v informacijskem sistemu zemljiške knjige, oziroma izbiro ustrezne šifre zaznambe v postopku vložitve elektronskega predloga. Način vložitve elektronskega predloga za vpis želene zaznambe oziroma pravnega dejstva ali pa vpisa kakšne druge pravice v zemljiško knjigo določa nov Pravilnik o zemljiški knjigi, ki je bil sprejet v skladu z novelo ZZK-1C. Pravilnik določa tudi druge relevantne postopke v sistemu informatizirane zemljiške knjige. Drug pravilnik sprejet v skladu z novelo ZZK-1C je Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri. Zemljiška knjiga in kataster se namreč medsebojno dopolnjujeta, tako da skupno povsem opredelita nepremičnino. Namen diplomske naloge je predstaviti zaznambe oziroma vpisovanje pravnih dejstev po prenovljeni ureditvi zemljiškoknjižnega prava. V tej zvezi sem najprej na kratko opisala še temeljna načela in vrste vpisov v zemljiško knjigo, ter najpomembnejše spremembe, ki jih je uvedla Novela ZZK-1C. Nato sem predstavila zaznambe, vrste zaznamb, njihove značilnosti in učinke ter spremembe v zvezi s posamezno zaznambo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: nepremičnine, informatizirana zemljiška knjiga, zaznambe, pravna dejstva, elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, Novela ZZK-1C, pravni promet z nepremičninami.
Published in DKUM: 21.03.2012; Views: 4024; Downloads: 775
.pdf Full text (1,04 MB)

67.
Uvedba e-ZK in nova procesnopravna ureditev zemljiškoknjižnega postopka
Ana Jevšnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je korenito spremenil dosedanjo prakso zemljiške knjige in v zemljiški postopek uvedel popolno informatizacijo s pomočjo računalniške tehnologije. S prvim majem 2011 je začel delovati sistem e-ZK, ki vse poslovanje zemljiške knjige prenaša iz papirnatega medija v digitalizirano obliko. Sistem e-ZK je za potrebe svojega delovanja zahteval tudi spremembo zemljiškoknjižnega postopka. Tako je novela ZZK-1C uvedla nova pravila zemljiškoknjižnega postopka in spremembo nekaterih materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava kot sta ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba novih materialnopravnih pojmov. Najpomembnejše novo procesnopravno pravilo je zagotovo obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je možno vložiti na poseben portal preko medmrežja. Vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga je omogočen različnim uporabnikom, med drugim tudi fizični in pravni osebi, če izpolnjujeta pogoje. Tudi listina, ki je podlaga za vpis, se sedaj pretvori v elektronsko obliko in se pripne k zemljiškoknjižnem predlogu. Zaradi potrebe elektronizacije je ukinjena krajevna pristojnost kar pomeni, da se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kjerkoli v Slovenji, ne glede na lego nepremičnine in zagotavlja enotno ter ažurno zemljiško knjigo. Dostop do informatizirane glavne knjige in vpogled v podatke je možen preko interneta brezplačno z možnostjo računalniškega izpisa podatkov.
Keywords: ZZK-1C, zemljiška knjiga, sistem e-ZK, zemljiškoknjižni postopek, elektronski zemljiškoknjižni predlog, elektronsko vročanje, informatizacija, elektronska oblika, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni vpis
Published in DKUM: 28.02.2012; Views: 4328; Downloads: 552
.pdf Full text (1,50 MB)

68.
E-PRAVOSODJE NA SPLETU
Tamara Kovačič, 2011, final seminar paper

Abstract: Elektronsko pravosodje na spletu se v Sloveniji razvija, saj lahko vsako leto opazimo nove storitve, ki jih lahko uporabljamo preko spleta in nam omogočajo prihranek časa in denarja. Od 1. 5. 2011 lahko preko spletnega portala sodisce.si brezplačno opravimo vpogled in izpis iz elektronske zemljiške knjige. Omogoča pa nam tudi druge storitve, ki pa so plačljive. Za dostop do aplikacije ne potrebujemo ničesar drugega, kot enkratno registracijo pri kateri pridobimo geslo za vstop na aplikacijo. V diplomskem seminarju sem se v prvem delu posvetila projektu e-pravosodje. Zanimalo me je kakšna je strategija in cilji projekta, kakšna so temeljna izhodišča in vizija delovanja ter ključna področja projekta. V drugem delu sem opisala kako zgleda elektronsko pravosodje v praksi. Opisani so projekti, ki so zaključeni, ki so v izvajanju, v pripravi in projekti, ki so predvideni za prihodnost. Izmed zaključenih projektov sem izbrala projekt elektronska zemljiška knjiga, na katero dostopamo preko portala sodisce.si. Opravila sem analizo obiskanosti portala s pomočjo spletnega orodja Alexa in ugotovila kako priljubljen je portal med slovenskimi uporabniki interneta, koliko ogledov povprečno opravi na strani in koliko časa povprečno preživi na portalu, koliko % uporabnikov dostopa do portala preko spletnih brskalnikov in katere ključne besede največkrat uporabljajo za dostop do portala. Nato sem opisala novosti na področju elektronske zemljiške knjige. Naredila sem grafično analizo vpogledov v elektronsko zemljiško knjigo iz podatkov, ki sem jih pridobila od Službe za odnose z javnostjo Vrhovnega sodišča RS in ugotovila, da uporaba aplikacije iz leta v leto narašča. Naredila sem tudi funkcionalno analizo podportala na katerem se nahaja aplikacija in zapisala pomanjkljivosti, ki sem jih zasledila in bi jih bilo vredno odpraviti. Ministrstvu za pravosodje bi predlagala, da promovira elektronsko pravosodje, saj bodo ljudje le tako seznanjeni z aplikacijami, ki so dostopne preko spleta. Seveda pa morajo hkrati poskrbeti, da bodo te aplikacije čim bolj dostopne, torej brez nepotrebnega klikanja od povezave do povezave, preproste, razumljive in uporabne.
Keywords: e-pravosodje, projekti e-pravosodja, portal sodisce.si, elektronska zemljiška knjiga, analiza elektronske zemljiške knjige
Published in DKUM: 08.11.2011; Views: 2960; Downloads: 263
.pdf Full text (1,23 MB)

69.
PRIMERJAVA INSTITUTA IZBRISNE TOŽBE V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Judita Frangež, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava primerjavo instituta izbrisne tožbe v slovenskem in nemškem pravnem redu. V skladu z obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela, pravni viri in temeljna načela Zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine, zemljiška knjiga in zakonske spremembe zemljiške knjige, pravne spremembe na nepremičnini, kot so npr. pridobitev in prenos lastninske pravice na nepremičnini, zemljiškoknjižni postopek in načela zemljiškoknjižnega postopka v slovenskem in nemškem pravu. Posebej se bom posvetila primerjanju institutu izbrisne tožbe, in sicer ali podoben institut za odpravljanje materialno nepravilnih vknjižb uporabljajo tudi v nemškem pravu.
Keywords: izbrisna tožba, pravni viri, temeljna načela, zemljiškoknjižno pravo, nepremičnina, pridobitev in prenos lastninske pravice, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, spremembe zemljiške knjige, nemški pravni red
Published in DKUM: 02.11.2011; Views: 3153; Downloads: 403
.pdf Full text (1,88 MB)

70.
STVARNOPRAVNI IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI VIDIKI ETAŽNE LASTNINE
Barbara Legen, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava, ki je dokaj zapleten. Etažna lastnina izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost instituta se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in hkrati tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je poleg oblikovanja le-te pomemben tudi zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine in to je vpis v zemljiško knjigo. Če pogledamo v čas družbene lastnine, lahko vidimo, da kot posledica neurejenih razmer na nepremičninskem področju nosimo posledice še danes. Ravno zaradi neurejenosti še danes nekatera stanovanja niso vpisana oziroma evidentirana v zemljiški knjigi. Tako sta oblikovanje etažne lastnine kot vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo zelo pomembna z vidika varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in tudi za varnost pravnega prometa z nepremičninami. Etažni lastniki imajo poleg pravic tudi določene obveznosti. Za mirno sožitje med posameznimi etažnimi lastniki v večstanovanjski stavbi je zelo pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Namen diplomske naloge je predstaviti stvarnopravni in zemljiškoknjižni vidik etažne lastnine, torej s stvarnopravnim vidikom etažno lastnino predstaviti njeno splošno ureditev v Sloveniji. Z zemljiškoknjižnim vidikom pa vpis le-te v zemljiško knjigo in pogoje, ki morajo biti ob tem izpolnjeni. V diplomski nalogi obravnavamo: pojem in njen razvoj, odstop od dveh pomembnih načel stvarnega prava, predmet etažne lastnine, posamezni deli stavbe, skupni deli in posebni skupni deli stavbe v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje, razmerja, posebnosti in prenehanje etažne lastnine, zemljiškoknjižni vidiki etažne lastnine, vpis v kataster stavb, vpis v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižni predlog, zaznamba, predznamba, vknjižba in na koncu posamezni zakoni, ki prav tako urejajo področje etažne lastnine in njihove posebnosti, ki jih prinašajo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine, zemljiškoknjižni predlog.
Published in DKUM: 06.10.2011; Views: 3830; Downloads: 451
.pdf Full text (401,45 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica