| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
51.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO S POUDARKOM NA VPISU SLUŽNOSTNE PRAVICE
Urša Dragovan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vpis pravic v zemljiško knjigo, pri čemer je poudarek na vpisovanju služnostne pravice, kot ene izmed stvarnih pravic, ki se v skladu z zakonom vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako se najprej seznanimo s samo zemljiško knjigo, kot pravno evidenco in katastrom, kot dejansko evidenco o nepremičninah. Seznanimo se tudi z osnovnimi načeli zemljiškoknjižnega prava. Nadalje diplomska naloga obravnava glavne (vknjižba, predznamba in zaznamba) in pomožne (poočitev in plomba) vpise v zemljiško knjigo, preostale stvarne pravice, ki se lahko vpisujejo v zemljiško knjigo in sam način njihovega vpisovanja, kot tudi obligacijske pravice ter pravna dejstva, ki jih je skladno z zakonom mogoče vpisovati v zemljiško knjigo. Ta del diplomske naloge služi kot uvod v glavni del diplomskega dela, to je vpisovanju služnostne pravice v zemljiško knjigo. Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari. Služnosti v osnovi delimo na stvarne in osebne. Stvarna služnost vselej izhaja iz povezanosti dveh nepremičnin, to je gospodujoče in služeče nepremičnine. Tako je s stvarno služnostjo lahko obremenjena samo lastninska pravica na nepremičninah. Stvarna služnost se nikoli ne ustanovi v korist določene osebe, temveč se vpisuje v korist vsakokratnega imetnika gospodujoče nepremičnine. V kolikor bi to želeli, imamo na voljo institut neprave stvarne služnosti. Neprava stvarna služnost je po svoji vsebini stvarna služnost, a jo je mogoče ustanoviti v korist določene osebe. Stvarne služnosti se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo in sicer pri služeči nepremičnini. V kolikor bo zemljiškoknjižno sodišče vpis dovolilo, bo tudi po uradni dolžnosti odločilo o poočitvi obstoja služnosti pri gospodujoči nepremičnini. Pomembno je, da se vsebina služnosti, ki se ustanavlja, natančno opiše, saj sama vsebina stvarne služnosti z zakonom ni določena. Osebne služnosti (užitek, raba in služnost stanovanja) se vselej ustanovijo v korist določene fizične ali prave osebe. Predmet osebnih služnosti so stvari ali pravice, ki dajejo koristi, pri čemer se užitek lahko ustanovi na nepremičninah, premičninah, premoženjskih pravicah ter tudi na potrošnih stvareh (nepravi užitek), predmet rabe so nepotrošne, kot tudi potrošne stvari, ki ne dajejo obresti in koristi (neprava služnost rabe), predmet služnosti stanovanja pa je lahko le nepremičnina. V zemljiško knjigo se osebne služnosti vpisujejo z vknjižbo pri služeči nepremičnini. Vpiše se vrsta pravice in njen imetnik. Opis vsebine ni potreben, saj izhaja iz zakona. V diplomskem delu je vsaka vrsta služnosti obravnavana ločeno. Navedeni so pravni temelji nastanka in prenehanja, kot tudi pogoji in sam vpis v zemljiško knjigo.
Keywords: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, stvarna služnost, neprava stvarna služnost, osebne služnosti.
Published in DKUM: 10.04.2015; Views: 4206; Downloads: 943
.pdf Full text (804,17 KB)

52.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Vanessa Maksimović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Pravna ureditev predznamb s poudarkom na sodni praksi, poudarja pomembnost instrumenta predznambe v pravnem prometu z nepremičninami in prenosu lastninske pravice.Predznamba je namenjena vpisovanju pogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice. Zaradi te lastnosti se bistveno razlikuje od drugih instrumentov glavnega vpisa, to sta vknjižba, ki služi vpisovanju nepogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice in zaznamba, s pomočjo katere se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva.
Keywords: predznamba, vknjižba, zaznamba, glavni vpis, izbris, zemljiška knjiga, promet z nepremičninami, sodna praksa, zemljiškoknjižno sodišče, zemljiškoknjižno pravo
Published in DKUM: 02.09.2014; Views: 1807; Downloads: 250
.pdf Full text (615,35 KB)

53.
OSEBNE SLUŽNOSTI V TEORIJI IN SODNI PRAKSI
Jože Jagarinec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Naloga obravnava institut osebnih služnosti v teoriji in sodni praksi. Ima dva ločena sklopa, najprej predstavi teorijo in nato sodno prakso sodišč RS. Osebne služnosti v teoriji in sodni praksi so osrednja tema moje diplomske naloge. Realno predstavljajo zelo star pravni institut, ki ima svoje korenine v najstarejših pravih, zgodnjih pravih antike. Dodelan in skorajda dokončen razvoj in sijaj pa doživijo že v času Rimskega prava. Vse osebne služnosti so, brez izjeme, stvarne pravice na tuji stvari. Nastanek stvarnih služnosti je vezan na sodno odločbo ali na pravni posel. To dvoje je pravna podlaga osebnih služnosti. Osebne služnosti se lahko ustanovijo na premičninah, nepremičninah in pravicah v odvisnosti od vrste služnosti. Osebne služnosti so časovno omejene stvarne pravice, katerih značilnost je neprenosljivost, ker so vezane na konkretno osebo. Slovensko stvarno pravo pozna tri vrste osebnih služnosti, te so služnost stanovanja, raba in užitek. Vse te tri vrste se vpisujejo v zemljiško knjigo.
Keywords: stvarno pravo, zemljiška knjiga, stvarne služnosti, osebne služnosti, stvarnopravni zakonik, užitek, raba, služnost stanovanja
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 1608; Downloads: 250
.pdf Full text (987,01 KB)

54.
SPREMEMBE V SISTEMU ZEMLJIŠKE KNJIGE IN NJENO DELOVANJE V PRAKSI LETA 2013
Tamara Habjanič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Slovensko zemljiškoknjižno pravo je dolga desetletja delovalo z ustaljenimi pravili, ki so se razvijala od prvih, ročno vodenih zemljiških knjig in se ohranila vse do leta 2011. Nova zakonodajna ureditev tega področja pred 3 leti pa je dobro usidran sistem pravil postavila na glavo. Sprejeli smo sistem elektronske zemljiške knjige in se tako postavili ob bok evropskim državam, ki tovrstno tehnologijo že uporabljajo. Nov sistem je za usklajeno delovanje od zakonodajalca zahteval spremembe materialnega in procesnega zemljiškoknjižnega prava. Spremembe so prinesle veliko novega, dobrega in slabega, predvsem pri uporabi novih pravil v praksi. Pojavile so se težave na celotnem zemljiškoknjižnem področju, ki so sprva močno odmevale v slovenski javnosti, sploh v odvetniških in notarskih vrstah. Ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba »osnovnega pravnega položaja nepremičnine« je bila premišljena poteza zakonodajalca, s katero je ustvaril povezavo med elektronsko zemljiško knjigo in drugimi nepremičninskimi evidencami. Potrebno je bilo prilagoditi še več institutov zemljiškoknjižnega prava, kot so uvedba splošne krajevne pristojnosti, uvedba obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti in še nekaj drugih. Za veliko pozitivno stvar sistema pa se je v tem času izkazal enostaven vpogled v zemljiško knjigo na portalu eZK od doma.
Keywords: elektronska zemljiška knjiga, eZK, portal e-Sodstvo, ZZK-1C, zemljiškoknjižni vložek, zemljiškoknjižno pravo
Published in DKUM: 05.08.2014; Views: 1676; Downloads: 313
.pdf Full text (1,84 MB)

55.
OBLIKOVANJE IN VPISOVANJE ETAŽNE LASTNINE
Teja Velkavrh, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Etažna lastnina je posebna oblika lastnine oz. poseben institut stvarnega prava. Izhaja iz solastnine na nepremičnini. Posebnost etažne lastnine se kaže v tem, da hkrati predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu in tudi solastninsko pravico na skupnem delu večstanovanjske stavbe. Pri etažni lastnini je zelo pomemben vidik oblikovanja lastninske pravice, poleg tega pa tudi zemljiškoknjižni vidik in sicer vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. V preteklosti, predvsem v času družbene lastnine so bile razmere na nepremičninskem področju zelo neurejene. Zakonodajalec je s številnimi spremembami v veliki meri uredil to področje, vendar mu v celoti to še ni uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti etažno lastnino in njeno oblikovanje ter vpisovanje v zemljiško knjigo. Oblikovanje etažne lastnine in vpis v zemljiško knjigo sta zelo pomembna z vidika pravne varnosti. Tukaj mislim predvsem varnosti pravnega položaja etažnega lastnika in pa varnost pravnega prometa z nepremičninami. V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pojem etažne lastnine in ureditev etažne lastnine, hkrati pa se bom skozi razlago dotaknila tudi razvoja instituta etažne lastnine. V diplomskem delu bo poudarek tudi na postopku vpisa etažne lastnine in njenega nastanka, razpolaganju ter prenehanju etažne lastnine.
Keywords: Etažna lastnina, zemljiška knjiga, posamezni deli stavbe, skupni deli stavbe, razmerja med etažnimi lastniki, zemljiškoknjižni predlog, kataster stavb, akt o oblikovanju etažne lastnine.
Published in DKUM: 09.06.2014; Views: 2255; Downloads: 463
.pdf Full text (583,86 KB)

56.
ELEKTRONSKA ZEMLJIŠKA KNJIGA
Irena Čeligo, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju.
Keywords: elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, zemljiškoknjižni postopek, e-sodstvo, pristojnost sodišča.
Published in DKUM: 28.05.2014; Views: 4247; Downloads: 325
.pdf Full text (584,37 KB)

57.
NUJNA POT V SODNI PRAKSI
Snježana Babić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo, ki ga imamo pred sabo, obravnava sosedskopravni institut nujne poti, tako s teoretičnega vidika, kot z vidika sodne prakse. Gre za institut, s katerim v določeni meri pravno veljavno posežemo v najvišjo pravno oblast določenega pravnega subjekta nad pravnim objektom, lastninsko pravico, da bi se zavaroval interes posameznega lastnika sosednje nepremičnine zaradi njenega ekonomskega interesa in vpetosti v določen prostor, torej da bi se sosedu omogočil dostop in gospodarska raba njegovega zemljišča, ki nima direktnega dostopa do javne poti in noben drug način ni bil uspešen. Pojem lastninske pravice torej ne zajema samo pozitivna upravičenja ampak tudi negativne omejitve, kar sem skušala prikazati v svojem diplomskem delu. Ker je nujna pot po svoji vsebini stvarna služnost, v zakonu pa je nomotehnično uvrščena v poglavje o sosedskem pravu kot vrsta omejitve lastninske pravice, sem diplomo začela s predstavitvijo sosedskega prava in na kratko povzela, kaj je sosedsko pravo. Sledijo definicija, razvoj in zakonska ureditev sosedskega prava v različnih normativnih aktih. Nadaljevala sem s poglavjem o služnostih, pri čemer je glavni poudarek na stvarni služnosti. Na kratko sem opisala načela služnostnega prava, pravne podlage nastanka stvarne služnosti, prenehanje in vrste služnosti. Nekaj besed sem posvetila še zemljiški knjigi, saj ima pomembno vlogo pri ustanavljanju in prenehanju stvarnih pravic. Definirala sem pojem zemljiške knjige, čemu je namenjena, kakšne vrste vpisov v zemljiško knjigo pozna slovensko zemljiškoknjižno pravo, opisala postopek vknjižbe stvarnih služnosti v zemljiško knjigo ter navedla, katere listine so podlaga za vpise v zemljiško knjigo. V tretjem poglavju sem se lotila stvarnopravnega instituta nujne poti, njegove definicije, na kak način se ustanovi, spremeni in preneha. Diplomo sem zaključila z nepravdnim postopkom, v katerem se obravnavajo zadeve glede ustanovitve nujne poti in z vlogo na specifičnem področju strokovno usposobljenih sodnih izvedencev, bolj specifično izvedenca geodetske stroke v postopkih glede ustanovitve nujne poti. Vsakemu pomembnemu poglavju sledi sodna praksa kot primerjava, kako se obravnavana pravna pravila izvršujejo v resničnem življenju in kako se teorija kaže v praksi.
Keywords: gospodujoča nepremičnina, izvedenec geodetske stroke, nepravdni postopek, nujna pot, odškodnina, služnostna pravica, služeča nepremičnina, sosedsko pravo, vknjižba, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 08.05.2014; Views: 7620; Downloads: 1103
.pdf Full text (1,38 MB)

58.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB
Matej Šajt, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Predznamba je vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo, ki učinkuje pod odložnim (suspenzivnim) pogojem, da se le-ta kasneje opraviči. V primer, da se predznamba opraviči, učinkuje enako kot vknjižba od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga za predznambo – izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjižbo. Na podlagi predznambe se stvarne in druge pravice pridobijo, spremenijo, obremenijo ali prenehajo. Je oblika zavarovanja knjižnih pravic v primerih, ko vpis pravice še ni možen, vendar je pravni temelj pridobitve pravic izkazan. Vpis predznambe se lahko predlaga za nepravnomočne sodne odločbe, s katerimi se odloča o lastninski pravici, sodne odločbe, izdane po predpisih v izvršilnem postopku, sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če gre za dolg, zavarovan z zastavno pravico in zasebno listino, ki ne vsebuje pogoja za vknjižbo. Zahtevo za vpis predznambe lahko vloži vsakdo, ki izkaže pravni interes. Predznambo je potrebno opravičiti v roku 1 mesca (30 dni) od dneva vpisa. Če v roku za opravičbo ni podanega predloga za vknjižbo pravice v predznamovanem vrstnem redu, se na predlog upravičenca dovoli izbris predznambe. Samo opravičenje pa je mogoče tudi po preteku roka, vse dokler predznamba ni izbrisana.
Keywords: predznamba, opravičba, izbris predznambe, učinki predznambe, zemljiška knjiga, nepremičnina, stvarno pravo, nepremičninsko pravo, zemljiškoknjižno pravo
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 1855; Downloads: 344
.pdf Full text (273,00 KB)

59.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Keywords: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 3926; Downloads: 599
.pdf Full text (1,33 MB)

60.
IZBRISNA TOŽBA S POUDARKI NA SODNI PRAKSI
Gregor Rizman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga temeljito obravnava institut izbrisne tožbe, in sicer sedanjo ureditev ter ureditev izbrisne tožbe pred zadnjo spremembo Zakona o zemljiški knjigi. Glede na obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela pravna ureditev izbrisne tožbe, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine in zemljiška knjiga, zakonske spremembe le-te, zemljiškoknjižni postopek in njegova načela. Še podrobneje se bom posvetil primerjavi ureditve izbrisne tožbe v slovenskem pravu in pravu Republike Hrvaške ter analiziral in predstavil bom slovensko sodno prakso, ki se nanaša na izbrisno tožbo.
Keywords: izbrisna tožba, temeljna načela, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, načela zemljiškoknjižnega prava, spremembe Zakona o zemljiški knjigi, izbrisna tožba v hrvaškem pravnem redu, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Published in DKUM: 22.08.2013; Views: 4297; Downloads: 1323
.pdf Full text (868,34 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica