| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
41.
IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Ana Gašparič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe. Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Keywords: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Published in DKUM: 10.12.2015; Views: 3165; Downloads: 679
.pdf Full text (1,03 MB)

42.
EVIDENTIRANJE IN OBDAVČEVANJE NEPREMIČNIN
Nada Feuš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Kar nekaj davkov je, s katerimi so v Sloveniji obdavčene nepremičnine, prihaja pa tudi nov davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in davek od premoţenja. Predhodno je bilo treba zbrati vse podatke o nepremičninah, ki jih hrani geodetska uprava, in podatke, ki so bili dobljeni s popisom nepremičnin. Vse skupaj je bilo potrebno za pripravo projekta mnoţičnega vrednotenja nepremičnin, po katerem smo dobili vrednost posamezne nepremičnine, kar bo osnova za novi davek. Diplomsko delo smo začeli s podrobnim opisom vrednotenja nepremičnin, kako in na podlagi katerega zakona je potekalo, in rezultate, ki jih je vrednotenje nepremičnin prineslo. Nadaljevali smo z evidentiranjem nepremičnin pri nas, omenili pristojne inštitucije in podrobno opisali vpis nepremičnine, vpis stavbe, vpis nepremičnine pod stavbo. Poglavje o evidentiranju nepremičnin smo sklenili s postopkom vpisa etaţne lastnine. Zadnje poglavje smo namenili davčnemu sistemu pri nas in pojasnili vrste davkov, ki so pomembni za obdavčitev nepremičnin. Skozi celotno diplomsko delo smo primerjali našo ureditev evidentiranja in obdavčevanja nepremičnin z ureditvijo na Hrvaškem.
Keywords: register nepremičnin, zemljiška knjiga, mnoţično vrednotenje nepremičnin, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, Republika Hrvaška.
Published in DKUM: 04.08.2015; Views: 1868; Downloads: 170
.pdf Full text (879,00 KB)

43.
PRAVOVARSTVENI ZAHTEVKI STVARNEGA PRAVA
Valentina Gorjanc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom pravovarstveni zahtevki stvarnega prava povzema pravne možnosti, ki jih ima vsak posameznik v primeru, da je njegova stvarna pravica kršena oziroma je omejeno njeno izvrševanje. V primeru, ko posameznik izpolnjuje pogoje aktivne legitimacije, je to njegova osnovna pravica, da od državnih institucij zahteva pravno varstvo v primeru kršitve. Močno se prepletajo zahtevki stvarnega in obligacijskega prava, vendar bo v diplomskem delu poudarek predvsem na stvarnem pravu. Diplomsko nalogo na kratko predstavi uvod. Sama diplomska naloga je primarno razdeljena na poglavja o varstvu posamezne stvarne pravice. Znotraj glavnega poglavja, ki opisuje posamezno stvarno pravico, je glede na mogoče situacije, predvidenih veliko različnih zahtevkov. Podrobneje sem opisala njihove pogoje ter posebnosti in trditve podprla s sodno prakso, ki je po večini zelo bogata na področju stvarnega prava. Glavna poglavja zajemajo varstvo lastninske pravice posameznika ali večih oseb. Podrobneje je predstavljeno tudi varstvo posesti kot del upravičenja lastninske pravice. Pomembna stvarna pravica je tudi služnost, ki je varovana z različnimi zahtevki. Omembe vredna je tudi izboljšava tuje nepremičnine, ki je pogost pojav, zato je tudi temu institutu namenjeno obsežno stvarnopravno varstvo. Obravnavala sem tudi varstvo zastavne ter stavbne pravice kot tudi detencije. Predstavljeno je tudi sodno varstvo glede nepravilnih vpisov v zemljiško knjigo. Na koncu pa je še na kratko predstavljeno varstvo pred imisijami, kjer se pojavlja veliko sodne prakse, saj je sosedsko pravo del našega vsakdanjega življenja. Diplomska naloga je zaključena s sklepom, kjer navajam svoje ugotovitve in spoznanja.
Keywords: aktivna legitimacija, pravno varstvo, stvarne pravice, lastninska pravica, posest, služnost, nepremičnine, zastavna pravica, stavbna pravica, detencija, zemljiška knjiga, imisije.
Published in DKUM: 20.07.2015; Views: 1540; Downloads: 317
.pdf Full text (587,55 KB)

44.
Vloga izvedenca geodetske stroke v nepravdnih postopkih
Vesna Rijavec, 2011, original scientific article

Abstract: This article covers all the most relevant aspects of judicial expertise in the field of land surveying. It is focused on non-contentious civil procedures for the regulation of boundaries, for the division of common property, enforcement procedure for the division of property. Among them, the problems of division into divided co-ownwership were also taken into consideration. The author explains how the judge and the expert co-operate in the public hearing or outside of it issue a court decision that is (together with expert's specific input) apprpriate for inscription into the cadastre. Un case of division of land with parcelling or in the case of division into a condominium, a further inscription into the land register is necessary. The advantage of this contribution is author's taking a position on disputed questions in relationship between the legal and land surveying professions, by taking into consideration the legal sources from both sides.
Keywords: sodni izvedenci, katastri, zemljiška knjiga, geodeti, nepravdni postopki, solastnina, etažna lastnina, meje, parcelacija, elaborati
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2131; Downloads: 77
URL Link to full text

45.
46.
ZEMLJIŠKA KNJIGA 1871-2003
Blaž Špegelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige in zbirke listin. Glavni pomen zemljiške knjige je načelo zaupanja v zemljiško knjigo (vsi podatki, kateri so vpisani v zemljiško knjigo so točni in nanje se lahko tudi lahko zanesemo), saj je pomembno, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Leta 1871 so se zaključili vpisi v stare zemljiške knjige in nastal je Splošni zakon o zemljiški knjigi (Obči zemljeknjižni zakon-Allgemeines Grundbuchgesetz) za območje nekdanje avstro-ogrske monarhije, ki je poenotil različne deželne zakone, ki so veljali pred njim. Ta enoten zakon je pripomogel k razvoju zemljiško-knjižnega prava in pustil vzorce, ki jih najdemo še v današnjih zemljiško-knjižnih zakonih na tem območju. Zakon iz leta 1871 je postal tako temelj Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki pa je prav tako pomemben za naše območje, saj je bil prvi takšen zakon poenoten za območje Kraljevine Jugoslavije in zelo pomemben za razvoj pravne terminologije na področju zemljiškoknjižnega prava. Za naše pravno okolje je torej izjemnega pomena leto 1930, ko so bili sprejeti Zakon o zemljiških knjigah, Zakon o notranji ureditvi, osnovanju in popravljanju zemljiških knjig, Zakon o zemljiških delitvah, odpisih in pripisih ter Pravilnik za vodenje zemljiških knjig iz leta 1931. Ti predpisi so urejali zemljiškoknjižno pravo za celotno Kraljevino Jugoslavijo in bili pripravljeni po zgledu na avstrijske zemljiškoknjižne predpise iz leta 1871. Navedeni prepisi so se uporabljali v Sloveniji tudi v obdobju po drugi svetovni vojni kot pravna pravila (kar je veljalo tudi za ODZ). Komaj leta 1995 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o zemljiški knjigi, katerega veljavnost pa se je končala dokaj hitro, saj ga je že leta 2003 derogiral novi Zakon o zemljiški knjigi, ki pa z novelo ZZK-1C že podrobno razčlenjuje elektronsko poslovanje zemljiške knjige. Ker sta zemljiškoknjižna zakona iz leta 1871 in leta 1930 ključna za nastanek pravne terminologije na tem področju, menim, da bo primerjava s sodobno ureditvijo po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1, ureditev po noveli ZZK-1C) pripomogla k boljšemu razumevanju temeljev, ki so nastali s pomočjo teh dveh zgodovinskih zemljiškoknjižnih zakonov. S to pomočjo si bomo tudi lažje praktično razlagali sodobno ureditev z elektronsko ureditvijo zemljiške knjige.
Keywords: Zemljiška knjiga, Obči zemljeknjižni zakon iz leta 1871, Zakon o zemljiških knjigah iz leta 1930, Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), elektronska zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 2324; Downloads: 570
.pdf Full text (3,03 MB)

47.
ZAZNAMBA PRAVNEGA DEJSTVA POTEKA SPORA S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Aljaž Šajn, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zaznamba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se v zemljiški knjigi javno objavi obstoj določenega pravnega dejstva v zvezi z določeno nepremičnino. Diplomsko delo obravnava tiste vrste zaznamb, katerih namen je udeležence pravnega prometa z nepremičninami opozoriti na pravno dejstvo, da je v teku sodni postopek, v katerem naj se razreši spor v zvezi s pravicami na določeni nepremičnini. Med te zaznambe spadajo zaznamba spora, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba vložitve tožbe za izpodbijanje vpisa ter zaznamba izrednega pravnega sredstva. Bistvena značilnost, ki je skupna vsem tem zaznambam, je, da varujejo vrstni red predlagatelja zaznambe glede pravic na nepremičnini, z njihovim vpisom pa se predlagatelj zaznambe tudi zavaruje pred negativnimi posledicami načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega bi se lahko sklicevale dobroverne tretje osebe v pravnem prometu.
Keywords: zemljiška knjiga, zaznamba, zaznamba spora, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba vložitve tožbe za izpodbijanje vpisa, zaznamba izrednega pravnega sredstva, varstvo vrstnega reda.
Published in DKUM: 06.07.2015; Views: 2254; Downloads: 248
.pdf Full text (516,56 KB)

48.
USTANOVITEV SLUŽNOSTI PROTI VOLJI LASTNIKA SLUŽEČE NEPREMIČNINE V TEORIJI IN PRAKSI
Nuša Štrekelj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebne lastnine je temeljna človekova pravica, ki posamezniku zagotavlja eksistenčno varnost, neodvisnost in samostojnost. Zato je temu primerno tudi varovana, ni pa popolnoma nedotakljiva. V prvem delu te diplomske naloge si bomo uvodoma ogledali sam institut lastninske pravice, varstvo le-te ter oblike njenega omejevanja. Nadaljevali bomo s samim institutom služnosti, vrstami služnosti, njihovo vsebino, nastankom in prenehanju le-teh. Glavni del pa bomo namenili posameznim načinom ustanovitve služnosti proti volji lastnika nepremičnine, ki se lahko ustanovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, dokončne upravne odločbe ali s priposestvovanjem, pri čemer je možnost priposestvovanja osebne služnosti izključena. Posebno pozornost bomo namenili služnostim v javno korist, ki so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti in so ustanovljene v korist vsakokratnega operaterja določene javne infrastrukture. Ustanovijo se na podlagi dokončne upravne odločbe, njihovo trajanje pa je lahko začasno ali trajno. Za konec si bomo ogledali tudi zakonite služnosti oziroma legalne servitute, ki po svoji naravi sicer niso prave služnosti, ampak gre navadno za sklop zakonsko določenih omejitev in obveznosti vseh lastnikov nepremičnin, ki spadajo v določeno kategorijo in jih urejajo posebni predpisi.
Keywords: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, služnostni upravičenec, gospodujoča nepremičnina, služeča nepremičnina, nujna pot, pravnomočna sodna odločba, dokončna upravna odločba, priposestvovanje, odškodnina, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 06.07.2015; Views: 2415; Downloads: 498
.pdf Full text (976,46 KB)

49.
PRIKAZ NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH ZADEVAH
Klavdija Lorber, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Vse pravice in pravna dejstva glede nepremičnin vpisujemo v zemljiško knjigo. Imetniki vpisanih pravic lahko zahtevajo spoštovanje njihovih pravic, saj je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena seznanitvi širše javnosti s podatki glede nepremičnin. Vpisi v zemljiško knjigo se urejajo v zemljiškoknjižnem postopku, ki je urejen v Zakonu o zemljiški knjigi (krajše ZZK-1). Leta 2011 je novela ZZK-1C poskrbela za bistvene spremembe v zemljiškoknjižnem sistemu. Zemljiškoknjižno pravo je bilo spremenjeno na področju postopkovnega in materialnega prava. Novela je vpeljala elektronsko vodenje glavne knjige in zbirke listin, posledica česar je novost obveznega elektronskega vlaganja pisanj. To nalogo sedaj opravljajo le kvalificirani vlagatelji, ki izpolnjujejo vse pogoje za vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga. S 1. 5. 2011 je v veljavo stopila tudi sprememba pristojnosti glede pritožbenih zadev na drugi stopnji. Izključna pristojnost za pritožbene zadeve zoper odločitve zemljiškoknjižnih sodišč je bila dodeljena Višjemu sodišču v Kopru. Namen generalne delegacije je zasledovati cilj enotne sodne prakse, ki bo pripomogla k hitrejšemu odločanju in zmanjševanju sodnih zaostankov.
Keywords: nepremičnina, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni predlog, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, sodna praksa.
Published in DKUM: 10.06.2015; Views: 1459; Downloads: 261
.pdf Full text (1,11 MB)

50.
VRSTE VPISOV V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Polona Rožec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige ter zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah, kot tudi vpisu pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Zbirko listin pa tvorijo listine, ki so bile podlaga za opravljen vpis v glavno knjigo. Samo popolna zemljiška knjiga predstavlja potrebno varnost pravnega prometa nepremičnin, česar so se zavedali že v preteklosti in zaradi česar danes poznamo različne vrste vpisov. Ločimo jih na glavne in pomožne. Z glavnimi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi vpisi pa drugi podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah je zraven veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba pravice. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in šele t.i. »perfektna« zemljiškoknjižna listina pridobi status intabulacijske klavzule na podlagi katere se lahko vknjižba tudi izvede. V praksi je pogosto, da listina ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis, zaradi česar vknjižbe ni mogoče neposredno izvršiti, so se pa zato oblikovali še drugi načini, ki jih stranka v postopku lahko uporabi, da si zagotovi vpis želene pravice. Da je lahko zemljiška knjiga kar se da ažurna, so v pomoč zraven vrst vpisov tudi načela zemljiškoknjižnega prava. V današnjem času, ko smo v veliki večini odvisni od elektronskih medijev, za ažurnost skrbi popolnoma informatizirana zemljiška knjiga.
Keywords: zemljiška knjiga, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, načela zemljiškoknjižnega prava, vrste vpisov v zemljiško knjigo, glavni vpisi, pomožni vpisi, nepravilni vpisi, izbrisna tožba.
Published in DKUM: 10.04.2015; Views: 3256; Downloads: 577
.pdf Full text (1013,57 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica