| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
31.
USKLAJENOST ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH STANJ S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Nataša Oliverović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga, kot javna evidenca, ki služi prikazu pravnega stanja v zvezi z nepremičninami, je prav gotovo, zaradi te svoje temeljne funkcije, nepogrešljiva za nepremičninski pravni promet, s tem v zvezi pa tudi za zagotavljanje ustrezne pravne varnosti vseh udeležencev nepremičninskega trga. Nesporno je, da le urejena zemljiška knjiga, ki daje pravilen zemljiškoknjižni prikaz dejanskega stanja, lahko služi svojemu namenu, vendar kljub temu si danes, glede na obsoječi pravni sistem, ki konceptualno jasno opredeljuje stvarnopravne in zemljiškoknjižne institute, kar težko predstavljamo, da funkcioniranje zemljiške knjige ni takšno kot bi sicer moralo biti in kot je glede na obstoječo pravno ureditev pričakovano. Dejstvo je, da zdajšnji pravni ureditvi neusklajenost zemljiškoknjižnih stanj z dejanskim stanjem ni tuja. Razlogi za takšno stanje, ki kot rečeno »načenja« pravno varnost in pomeni tveganje za posameznikove pravice, so različni. Pri nekaterih posameznikih (čeprav so takšni primeri verjetno redki) je še vedno prisotna miselnost iz prejšnjega družbenolastninskega sistema, ko se zemljiškoknjižnim vpisom ni pripisovalo večjega pomena. Nadalje so v praksi pogosti primeri, ko posameznik ne razpolaga s formalno popolno listino, primerno za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa, takšna listina je velikokrat bodisi uničena, poškodovana, tudi izgubljena, pogosto pa ni opremljena z zemljiškoknjižnim dovolilom ali pa podpis na takšnem dovolilu ni notarsko overjen. Poglaviten razlog takšnega nevzdržnega stanja na nepremičninskem področju pa je prav gotovo zapuščina preteklega sistema, ko so številni zapleti nastali še v času preoblikovanja družbene lastnine v klasično obliko lastnine. Pravni položaj številnih nepremičnin je v postopkih transformacije še danes ostal zemljiškoknjižno neurejen, kar je zlasti problem na področju etažnolastninskih razmerij. Nesporno je, da se zakonodajalec zaveda nastale problematike, saj si je in si ves ta čas prizadeva z različnimi (bolj ali manj uspešnimi) ukrepi sanirati nastalo stanje.
Keywords: zemljiška knjiga, formalno nepopolna listina, neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem, preoblikovanje družbene lastnine v klasično obliko lastnine, problem etažnolastninskih razmerij
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1027; Downloads: 100
.pdf Full text (976,44 KB)

32.
Pridobitev lastninske pravice s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu
Barbara Zobovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Stečajno sodišče v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika, kadar je predmet prodaje nepremičnina, po plačilu celotne kupnine, na predlog stečajnega upravitelja izda sodno odločbo, to je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je oblikovalna (konstitutivna) odločba stečajnega sodišča, s katero odloči o pridobitvi lastninske pravice. Kupec pridobi lastninsko pravico na nepremičnini že v trenutku, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen. Vpis v zemljiško knjigo ima zgolj deklaratorni učinek, vendar je pomemben zaradi publicitete. Gre za izvirno pridobitev lastninske pravice, saj kupec pridobi lastninsko pravico ne glede na voljo stečajnega dolžnika, lahko celo proti njegovi volji. Stečajno sodišče o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu obvesti zemljiškoknjižno sodišče. Pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis lastninske pravice v korist kupca, se hkrati z vpisom, skladno z zakonom, izbrišejo tudi bremena na nepremičnini.
Keywords: sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, sodna odločba, lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, nepremičnina, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 3384; Downloads: 380
.pdf Full text (305,51 KB)

33.
AKTUALNA VPRAŠANJA HIPOTEKARNIH ZAVAROVANJ POSLOVNIH IN FINANČNIH TERJATEV S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Beno Lapajne, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obveznosti pravnih in fizičnih oseb oziroma terjatve do njih morajo seveda biti zavarovane. Ena izmed oblik zavarovanja teh obveznosti je tudi hipoteka, ki je opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Upniki iz teh poslov postanejo tako hipotekarni upniki. Ker je hipoteka neposestna zastavna pravica, zastavitelj lahko nepremičnino nemoteno še naprej uporablja. Hipoteka lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena hipoteka), sodne odločbe (prisilna hipoteka) ali zakona (zakonita hipoteka). Poznamo tudi več posebnih vrst hipotek in sicer nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko. Poleg hipoteke, kot pravnega instituta za zavarovanje terjatev z nepremičninami, je naše pravo do nedavnega poznalo tudi institut zemljiškega dolga, ki pa je bil ukinjen zaradi velikega števila zlorab tega instituta. Hipoteka se vpiše v zemljiško knjigo z vknjižbo, sam vpis pa ima konstitutivni učinek (pogodbena in prisilna hipoteka). Deklaratorni učinek vpisa v zemljiško knjigo ima vpis zakonite hipoteke. Zakonita hipoteka nastane takrat, ko so za njen nastanek izpolnjeni zakoniti pogoji. Sama zemljiška knjiga, kot javna evidenca pravnega stanja nepremičnin, omogoča vsakemu, da se seznani s pravnim stanjem nepremičnine, ker so podatki v sami zemljiški knjigi večinoma pravilni. V primerih, ko pa podatki niso pravilni, vse vpletene varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To načelo varuje tudi dobroverne pridobitelje na nepremičninah pred obremenitvami, ki niso razvidne iz zemljiške knjige. Vendar pa so v naši državi še vedno nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Do njihovega vpisa v zemljiško knjigo, se za vprašanja zastavne pravice na teh nevpisanih nepremičninah uporabljajo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju in sicer določila 249. do 255. člena tega zakona. To je torej še ena posebna vrsta hipoteke poleg že omenjene nadhipoteke, skupne hipoteke in maksimalne hipoteke. V skladu z načelom akcesornosti preneha zastavna pravica s prenehanjem terjatve. Vendar je v zakonu določena tudi izjema od tega načela, in sicer, da je prenehanje zavarovane terjatve zgolj pravna podlaga za izbris hipoteke iz zemljiške knjige (prenehanje v materialnem smislu). Hipoteka namreč preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (prenehanje v formalnem smislu).
Keywords: obveznost, terjatev, hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 25.07.2016; Views: 1879; Downloads: 230
.pdf Full text (657,79 KB)

34.
ELEKTRONSKA ZEMLJIŠKA KNJIGA IN AKTUALNA SODNA PRAKSA
Meta Rus, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Elektronska zemljiška knjiga predstavlja bistveno prenovo sistema za vpisovanje pravic in predlaganjem predlogov v zemljiško knjigo. Ta sistem prinaša predvsem veliko prednosti, ker pa sem s sistemom seznanjena tudi na svojemu delovnem mestu, vem, da se predvsem kvalificirani uporabniki pri delovanju elektronske zemljiške knjige srečujejo z marsikatero slabostjo. Težave se pojavljajo tako pri različnih odločitvah sodišč, interpretacij zemljiško knjižnih referentov in neprilagojenosti samega sistema, predvsem pri napačno vpisanih pravicah, bodisi, da je do tega prišlo zaradi napačnega predlaganja zemljiškoknjižnega predloga, zaradi zmote zemljiško knjižnega sodišča ali pa pri prepisu/prenosu podatkov iz fizično vodene zemljiške knjige. Nadalje je skoraj nemogoče priti do odgovora ali pomoči v primeru tehničnih težav, saj je tehnična podpora, ki je namenjena pomoči uporabnikom, zelo počasi odzivna, kar privede predvsem do težav, ko je treba določeno pravico ( npr. hipoteko) zaradi nadaljne realizacije pravnega posla čimprej vknjižiti v zemljiško knjigo.
Keywords: elektronska zemljiška knjiga / sodna praksa / kvalificirani uporabniki / prednosti in slabosti sistema elektronske zemljiške knjige
Published in DKUM: 25.07.2016; Views: 1542; Downloads: 167
.pdf Full text (710,64 KB)

35.
VLOGA STROKOVNE POMOČI NEPREMIČNINSKIH POSREDNIKOV PRI PRODAJI NEPREMIČNIN
Helena Kozole, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Nepremičninski posrednik je po 2. odstavku Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imeti mora licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in biti vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli zajemajo vse dejavnosti za vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo, pogajanja in pripravo za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina. Prav zaradi povečanega obsega dejavnosti v gospodarskem sistemu in normativne neurejenosti je bil leta 2003 sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju, katerega glavni namen je bil določiti pravila za varno in skrbno posredovanje v prometu z nepremičninami, ki jih morajo posredniki upoštevati pri svojem delu. V diplomskem delu smo se dotaknili pojmov, s katerimi se srečujejo tako ljudje, ki želijo kupiti ali prodati nepremičnino, kot tudi tisti, ki opravljajo storitve nepremičninskega posredovanja. Mednje gotovo sodi pogodba o posredovanju, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj, kjer se le-ta zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (1. odstavek 13. člena ZNPosr). Obvezno mora vsebovati tudi podatke o zavarovanju pred odgovornostjo, nepremičninskega posrednika, ki opravlja določen posel in stroške ter način plačila za opravljene storitve. Poleg virov materialnega prava, kamor uvrščamo Stvarnopravni zakonik (SPZ), in so v njem zapisane vrste stvarnih pravic, vsebina in njihova načela, poznamo še vire procesnega prava, kjer med temeljni procesni zakon na nepremičninskem področju uvrščamo Zakon o zemljiški knjigi, kjer so poleg materialnih določb tudi določbe o zemljiškoknjižnem postopku. Med stvarne pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, uvrščamo lastninsko pravico in pravico stvarnega bremena, zemljiški dolg, hipoteko in stavbno pravico, med obligacijske pa predkupno, odkupno, zakupno in najemno pravico, pravico prepovedi in odtujitve ter posebno pravico uporabe javnega dobra. Prav pri lastninski pravici prevladuje napačno mnenje, da je za njen prenos dovolj že sklenjena prodajna pogodba, vendar pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pri prodajni pogodbi, kjer je nepremičnina opredeljena kot predmet pogodbe, mora biti le-ta opisana tako, da je izključen vsakršen dvom, za katero nepremičnino gre. Nepremičninska družba mora pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero je posredovala, preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter pogodbeni stranki jasno in razumljivo pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake nepremičnine (1. odstavek 23. člena ZNPosr). To pomeni, da mora pri opravljanju storitev posredovanja z nepremičninami ravnati s profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Keywords: nepremičninski posrednik, zakon o nepremičninskem posredovanju, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga, kupoprodajna pogodba.
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1590; Downloads: 134
.pdf Full text (902,42 KB)

36.
Stvarnopravni status energetske infrastrukture
Alenka Unetič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izgradnja hidroelektrarn na spodnji Savi je trenutno največji slovenski projekt izgradnje energetske infrastrukture za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, natančneje vode. Projekt predvideva izgradnjo petih hidroelektrarn (v nadaljevanju tudi: HE) na območju spodnje Save od Boštanja kot prve HE do Mokric kot zadnje na meji pred Republiko Hrvaško. Za navedeni projekt je Republika Slovenija podelila koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki med drugim natančno določa sam potek izgradnje s terminskim planom, financiranje in obveznosti, ki izhajajo iz projekta, tako za koncedenta kot tudi koncesionarja. Po končani izgradnji posameznega energetskega objekta, je potrebno urediti njegov stvarnopravni status, skladno z določbami koncesijske pogodbe in veljavne zakonodaje. Gre za skupek pravnih in upravnih postopkov, ki natančno določajo korake urejanja stvarnopravnega statusa. Sam projekt izgradnje se je pričel v letu 2002, dokončne ureditve stvarnopravnih statusov do sedaj zgrajenih objektov pa so se v večini izvedle med leti 2010 in 2015. Ker je področje vpisov objektov HE v Sloveniji zelo različno (ne)urejeno in ker se je v času izgradnje spreminjala zakonodaja tako na področju graditve objektov kot tudi na stvarnopravnem področju, se je ponekod orala ledina in ustvarjala nova pravna praksa glede urejanja stvarnopravnih položajev. Trenutno imajo vse tri že zgrajene hidroelektrarne v verigi na spodnji Savi dokončno urejene statuse. Podeljen jim je status gospodarske javne infrastrukture, zemljišča so ustrezno evidentirana, objekti so vpisani v kataster stavb. Na podlagi podeljenih stavbnih pravic, je urejeno tudi lastniško stanje objektov HE, kar je izkazano z ustreznimi vpisi v zemljiško knjigo. Vendar žal to ni praksa na celotnem območju Republike Slovenije. Primerjava z verigo HE na reki Dravi je pokazala, da na tistem območju stvarnopravni statusi še niso primerno kategorizirani oziroma urejeni ter da bo potrebno še kar nekaj pravnih in upravnih postopkov, da se bo vzpostavilo ustrezno stanje, predvsem v obliki ureditve lastništva na stavbah v zemljiški knjigi.
Keywords: energetska infrastruktura, hidroelektrarne, spodnja Sava, koncesija, stavbna pravica, pridobitev zemljišč, razlastitev, kataster stavb, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 1427; Downloads: 174
.pdf Full text (1,27 MB)

37.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem v povezavi s sodno prakso
Klara Boršič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem v povezavi s sodno prakso« obravnava institut priposestvovanja kot originarnega načina pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in vsebuje pregled aktualnih sodnih odločb na tem področju. Priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah omogoča izpolnitev temeljnih predpostavk, in sicer dobre vere, lastniške posesti ter preteka 10 – letne priposestvovalne dobe, ki morajo biti izpolnjene kumulativno. Do priposestvovanja nepremičnine lahko pride v primerih, ko posestnik pridobi le posest na stvari, ne pa lastninske pravice, ker niso bile izpolnjene vse predpostavke za njeno pridobitev. Zato pravimo, da institut sanira neveljavno pridobitev lastninske pravice in zagotavlja pravno zaščito posestnika oziroma bodočega lastnika nepremičnine. V diplomskem delu predstavim razvoj instituta, njegovo ureditev na področju Slovenije od Avstrijskega Občnega zakonika (ODZ), nato Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (ZTLR) in do današnje ureditve v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Stvarnopravni zakonik je dal zemljiški knjigi nekoliko večji pomen. Določa namreč, da je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičljivi zmoti glede dejstva, da je stvar njegova. To pomeni, da je pri vpisanih nepremičninah lahko v dobri veri samo, če se je vpisal v zemljiško knjigo. Vendar pa zakonodajna ureditev ni povsem jasna, saj lahko iz nje razberemo, da zakonik dovoljuje tudi izvenknjižno priposestvovanje nepremičnin. Kljub temu, da Stvarnopravni zakonik določa strožje zahteve glede priposestvovanja nepremičnin lahko opazimo, da sodna praksa v zadnjih letih vse bolj pogosto dovoljuje tudi izvenknjižno priposestvovanje.
Keywords: priposestvovanje, lastninska pravica, nepremičnine, SPZ, ODZ, ZTLR, dobra vera, zemljiška knjiga, izvenknjižno priposestvovanje
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 4378; Downloads: 708
.pdf Full text (1,83 MB)

38.
IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE S POSEBNIM POUDARKOM NA PRAKTIČNIH VIDIKIH POSTOPKA CENITVE IN PRODAJE NEPREMIČNIN
Tina Peček, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo o izvršbi na nepremičnine, ki se nanaša na cenitev in prodajo nepremičnin, je nastalo zaradi povečanja števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se vedno več ljudi v praksi sooča s tem problemom, saj samega postopka ne poznajo, sem se odločila, da omenjeno tematiko podrobneje predstavim v tem diplomskem delu. V uvodu sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo v samem izvršilnem postopku, v osrednjem delu pa sem se osredotočila na izvršbo na nepremičnine, torej na cenitev nepremičnine, zaznambo v zemljiški knjigi, prodajo in posledice prodaje, ter analizirala glavno problematiko na tem področju. Analiza problematike se nanaša predvsem na čas trajanja samega postopka, ki je zaradi vmesnih procesnih dejanj zelo zamuden, na povečane izvršilne stroške, ki jih vsako vmesno dejanje dodatno povzroči, in na vprašanje »bagatelnih terjatev« pri tej vrsti izvršbe. Namreč, zakonodaja ne določa minimalne višine terjatve, kdaj se upnik lahko odloči za to sredstvo izvršbe, in posledično se dolžniki zaradi tega sklicujejo na kršitev oz. neupoštevanje načela sorazmernosti v izvršilnem postopku, čeprav je »krivda« za nastanek dolga oziroma terjatve še vedno na njihovi strani. Teoretični del diplomske naloge sem podkrepila s primeri iz sodne prakse, pri praktičnem delu, konkretneje pri sami cenitvi nepremičnine, pa mi je bil v veliko pomoč cenilec za gradbeništvo, g. Milan Križaj.
Keywords: izvršba, nepremičnine, zaznamba, zemljiška knjiga, cenitev, prodaja, sodna praksa, sodni cenilec
Published in DKUM: 17.05.2016; Views: 2272; Downloads: 483
.pdf Full text (933,12 KB)

39.
Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse
Jan Glavica, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Keywords: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 2210; Downloads: 190
.pdf Full text (1,02 MB)

40.
ZEMLJIŠKOKNJIŽNE ZAZNAMBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Tamara Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega izmed pomembnih vidikov nepremičninskega prava. Temeljna zakona na tem področju sta Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ). Zakonodaja je utemeljena na posebnih načelih, ki so vključena v zakon in dajejo smernice za interpretacijo posameznih določb. Najpomembnejša evidenca v zemljiškoknjižnem pravu je zemljiška knjiga, ki je tesno povezana z zemljiškim katastrom. Zemljiško knjigo vodijo okrajna sodišča, namenjena pa je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Glavne oblike vpisa so vknjižba, predznambe in zaznambe. Osrednjo temo tega diplomskega dela predstavlja pravni institut zaznambe. Gre za glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev. Izrednega pomena je, ker se z njo doseže objava določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika, kar je zlasti pomembno z vidika varstva strank, ki poslujejo z nepremičninami. Zaradi javne objave postane to pravno dejstvo razvidno vsakomur (publicitetni učinek), zaradi česar se nihče, ki je pridobil knjižno pravico za tem, ko je že učinkovala zaznamba, ne more sklicevati na to, da zanj ni vedel.
Keywords: pravni institut zaznambe, vrste zaznamb, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava
Published in DKUM: 25.03.2016; Views: 1817; Downloads: 267
.pdf Full text (947,58 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica