| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 82
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
21.
Zaznamba vrstnega reda s pregledom sodne prakse
Tamara Farazin, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiškoknjižno pravo in pravni institut zemljiške knjige predstavljata na področju nepremičninskega pravnega prometa ključen dejavnik. Zemljiška knjiga s svojimi načeli, predvsem z načelom javnosti, vsakomur omogoča vpogled in pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov o določeni nepremičnini. V povezavi z načelom javnosti, zemljiška knjiga izključuje, da bi se stranke lahko sklicevale na nepoznavanje dejanskih pravnih dejstev in pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako lahko kupec pred nakupom nepremičnine v zemljiški knjigi preveri, če je ta obremenjena s kakšno pravico, ki bi po nakupu bremenila njega (npr. hipoteka). Na prvi pogled pravni institut zemljiške knjige daje vtis, da se z vpisom in pridobitvijo določene knjižne pravice zagotovi popolno varstvo strank v zvezi s posli z nepremičninami. Poudariti moramo, da čeprav velikokrat vknjižbo v prvi vrsti pogovorno označujemo kot najpomembnejšo in morda celo kot edino vrsto vpisa, še zdaleč ni tako. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) zraven vknjižbe, kot vrste glavnega vpisa, pozna tudi predznambo, zaznambo, ter dva pomožna vpisa, plombo in poočitev. V središče svoje diplomske naloge sem postavila zaznambo vrstnega reda, saj je ta izrednega pomena v pravnem prometu z nepremičninami. Je eden izmed glavnih vpisov v zemljiško knjigo, pri katerem je najpomembnejša objava in vpis določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika. S tem z zaznambo vrstnega reda dosežemo varovanje vrstnega reda pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, to je s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Poenostavljeno lahko povemo, da kdorkoli, ki pridobi kakršnokoli knjižno pravico za tem, ko je zaznamba že pridobila učinke, se na nepoznavanje pravnega dejstva v zvezi z nepremičnino ne more sklicevati.
Keywords: zaznamba vrstnega reda, vrste glavnega vpisa, zemljiška knjiga, Zakon o zemljiški knjigi.
Published in DKUM: 09.03.2017; Views: 2563; Downloads: 391
.pdf Full text (570,80 KB)

22.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu
Betty Časar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu. Lastninska pravica velja za osrednjo pravico stvarnega prava v vseh obravnavanih pravnih redih. Svojemu imetniku zagotavlja najširša upravičenja, med katerimi je tudi upravičenje do pravnega razpolaganja s stvarjo. Lastnik je tisti, ki lahko svojo lastninsko pravico na stvari prenese na drugo osebo. V tem primeru govorimo o pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, ki v praksi velja za najpomembnejši in najpogostejši način pridobitev lastninske pravice, tudi na nepremičninskem področju. V obravnavanih pravnih redih poznamo, poleg prvanoposlovne pridobitve lastninske pravice, še druge načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Kot klasične pravne temelje za pridobitev lastninske pravice lahko v nadaljevanju označimo zakon, odločbo državnega organa in dedovanje. V slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu ima v pravnem prometu nepremičnin izjemno pomembno vlogo tudi zemljiška knjiga, ki je v prvi vrsti pomembna z vidika pridobitve lastninske pravice, saj predstavlja pridobitni način v okviru pravnoposlovnih pridobitev. Na drugi strani pa ima zemljiška knjiga posebno funkcijo pri zagotavljanju publicitete. V magistrskem delu je predstavljen institut pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v vsakem posameznem pravnem redu posebej, najprej v slovenskem, potem v avstrijskem in na koncu v nemškem pravnem redu. V vseh obravnavanih pravnih redih so izpostavljeni in analizirani načini pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in pri tem predstavljeni temeljni pravni akti in pravna pravila. V zaključnem delu magistrskega dela je opravljena primerjalnopravna analiza, kjer je poudarek namenjen primerjavi slovenske, avstrijske in nemške pravne ureditve instituta pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. V tem okviru so izpostavljene podobnosti in morebitna odstopanja, ki so bila ugotovljena pri primerjavi obravnavanih pravnih ureditev.
Keywords: Lastninska pravica, nepremičnina, pravni naslov, pridobitni način, pravni posel, zakon, odločba državnega organa, dedovanje, zemljiška knjiga.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1420; Downloads: 158
.pdf Full text (781,78 KB)

23.
POSTOPEK VZPOSTAVITVE ZEMLJIŠKOKNJIŽNE LISTINE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Filip Slovša, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev različnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki zajema celosten pregled teorije, s poudarkom na pregledu in analizi primerov aktualne slovenske sodne prakse glede posameznih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V uvodu diplomsko delo opredeljuje zemljiškoknjižno pravo, obširneje obrazloži temeljna zemljiškoknjižna načela ter vknjižbo kot institut, ki je v sistemu zemljiškoknjižnega prava osrednjega pomena za nastajanje stvarnih pravic na nepremičninah. V nadaljevanju so opisane listine, ki pridejo v poštev kot podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo in morajo izpolnjevati stroge zakonske pogoje. Tako vknjižba v zemljiško knjigo brez formalno popolne listine ni mogoča, zato je v tem primeru za pridobitev stvarne pravice nujno potrebno vzpostaviti listino, ki je primerna za vknjižbo, da se doseže cilj, to je vzpostavitev pravnega temelja za prenos stvarne pravice ter vknjižba v zemljiško knjigo. V osrednjem delu diplomskega dela so predstavljeni različni načini vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, s katerimi se lahko doseže odpravo formalno nepopolne listine. Kot pogodbeni način vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je najprej predstavljena sklenitev posadne listine, kjer gre za izjavo, s katero se prizna izvirna pridobitev stvarne pravice. Nadalje je opisana vzpostavitev zemljiškoknjižne listine s pomočjo sklenitve listine o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča izgubljeno oziroma uničeno listino o pravnoposlovni pridobitvi stvarne pravice. Sledi opredelitev sodnih načinov vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, in sicer najprej vzpostavitev na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe, s katero se ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga, ter nato vzpostavitev na temelju pravnomočne sodbe na izstavitev za vpis primerne listine ali priznanja podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. V primeru, da na noben od navedenih načinov ni mogoča vzpostavitev zemljiškoknjižne listne, Zakon o zemljiški knjigi predpisuje poseben zemljiškoknjižni postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, katerega postopek je prav tako podrobneje opredeljen v diplomskem delu. Opisani teoretični del diplomskega se prepleta z opisi primerov iz aktualne sodne prakse, in sicer od leta 2013 naprej, ki na podlagi dejanskih stanj navezujejo na posamezne načine vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Keywords: Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, načela zemljiškoknjižnega prava, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sodna praksa
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2102; Downloads: 242
.pdf Full text (1,10 MB)

24.
PRIPOSESTVOVANJE KOT PRAVNI TEMELJ PRIDOBITVE STVARNIH PRAVIC
Alenka Šinkovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Priposestvovanje je eden od pravnih načinov za pridobitev stvarnih pravic. Osnovna funkcija priposestvovanja je, da omogoči uskladitev dejanskega in formalnega stanja stvarnih pravic in s tem prispeva k večji pravni varnosti. Pridobitev stvarnih pravic s priposestvovanjem zahteva izpolnjenost določenih (zakonsko opredeljenih) pogojev: obstoj lastniške posesti, dobrovernost in pretek časa. V diplomskem delu je obravnavan institut priposestvovanja kot temelj pridobitve lastninske pravice in služnostne pravice z vidika pravne teorije, zakonodaje in sodne prakse v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kako učinkujejo na inštitut priposestvovanja spremenjena zakonodaja (Stvarnopravni zakonik iz 2003 in nova zakonodajna ureditev zemljiške knjige) skupaj z informatizacijo zemljiške knjige, predvsem glede na koncept izvenknjižnega priposestvovanja. Izvenknjižno priposestvovanje je pred uveljavitvijo SPZ in v razmerah neurejene zemljiške knjige sodna praksa široko dopuščala. Pregled sodne prakse in analiza izbranih tipičnih primerov, povezanih z vprašanji dobre vere, izvenknjižnega priposestvovanja in zemljiške knjige, kažejo, da se v zadnjih letih primeri izvenknjižnega priposestvovanja v sodni praksi pojavljajo bistveno manj pogosto in so utemeljeni s posebnimi zunanjimi okoliščinami, ki onemogočajo pridobitelju lastninske pravice, pridobljene na pravnoposlovni podlagi, vpis v zemljiško knjigo. S selektivno uporabo instituta priposestvovanja kot instrumenta za formalno pravno ureditev dejanskega stanja na področju stvarnih pravic se Slovenija približuje drugim državam tradicijskega sistema stvarnega prava.
Keywords: priposestvovanje, stvarna pravica, lastninska pravica, služnost, Stvarnopravni zakonik, zemljiška knjiga, dobra vera, izvenknjižno priposestvovanje
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1640; Downloads: 209
.pdf Full text (1,23 MB)

25.
PRIMERJAVA UREDITVE ETAŽNE LASTNINE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI
Kaja Jaušovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Za lažje razumevanje različnih pojmovanj etažne lastnine je potrebno ločiti med unitaristično in dualistično koncepcijo. Tipična predstavnica prvega je Avstrija, kjer etažna lastnina nastopa kot solastnina skupnih delov in z njo neločljivo povezana stvarnopravna raba ter razpolaganje s posameznim delom. Druga koncepcija, ki jo je prevzela Slovenija, loči lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov. Dominira lastnina na posameznem delu, kar pa je tudi temeljna razlika od ureditve v Nemčiji, kjer ima to vlogo solastnina. Začetki etažne lastnine segajo v 19. stoletje, ko je na območju Nemčije in Avstrije obstajala kot lastninska pravica na nadstropju stavbe (Stockwerkseigentum). V Sloveniji do leta 1959, ko je bil sprejet Zakon o lastnini na delih stavbe, lastninska pravica na posameznem delu stavbe ni bila dopustna. Po silovitih političnih in družbenih pretresih in tudi kot njihova posledica, jo je v Sloveniji, v obliki kot jo poznamo danes, uredil Stvarnopravni zakonik (2003), v Nemčiji Gesetz über das Wohnungseigentum und das Dauerwohnrecht (1951) in v Avstriji Wohnungseigentumsgesetz (1948). Nastanek etažne lastnine je vedno povezan z obstojem pravne podlage, ki je najpogosteje sporazum etažnih lastnikov, lahko pa tudi enostranski pravni posel (Slovenija, Nemčija) ali sodna odločba (Slovenija, Avstrija). Vključno z drugimi formalnostmi je za nastanek potreben še vpis v zemljiško knjigo. Pri upravljanju stavb v katerih je vzpostavljena etažna lastnina, najpomembnejšo vlogo odigra iz vseh etažnih lastnikov sestoječa skupnost etažnih lastnikov, ki sprejema svoje odločitve na zboru etažnih lastnikov. Zaradi potrebe po usklajenem delovanju se za opravljanje poslov, ki sodijo v okvir rednega upravljanja, praviloma postavi upravnika. Koristi, stroške, bremena in obveznosti etažni lastniki nosijo sorazmerno z velikostjo solastniških deležev na skupnih delih. Pomembna rešitev za zagotavljanje vzdrževanja, je ustanovitev rezervnega sklada, ki je lahko obvezna (Slovenija, Avstrija) ali ne (Nemčija). Tako kot za nastanek, tudi za prenehanje etažne lastnine, najpogosteje ključno vlogo odigra dogovor. Vzrok za prenehanje je lahko tudi uničenje celotne stavbe ali njenega posameznega dela.
Keywords: etažna lastnina, objekt etažne lastnine, WEG, SPZ, zemljiška knjiga, upravljanje, skupnost etažnih lastnikov, zbor etažnih lastnikov, rezervni sklad
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1597; Downloads: 259
.pdf Full text (1,78 MB)

26.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH PO SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM PRAVU
Jasna Rajčević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena pridobitev lastninske pravice na nepremičninah po pravilih italijanskega in slovenskega pravnega reda. Pri tem je potrebno poudariti, da italijansko pravo pozna dva različna načina vpisa in javne objave podatkov o lastninski pravici na nepremičninah in sicer sistem zemljiškega katastra (catasto tavolare) kot tudi sistem zemljiške knjige (sistema del libro fondario). Gre torej za neenoten pravni sistem, ki ga slovensko pravo ne pozna. Naše pravo glede vpisa in javne objave lastninske pravice na nepremičninah pozna le zemljiško knjigo. Različnost neenotne pravne ureditve vpisa in javne objave lastninske pravice na nepremičninah v italijanskem pravnem redu je posledica zgodovinskih razmer in različne jurisdikcije. Družbene razmere v preteklosti so oblikovale tako slovenski kot italijanski način pridobitve lastninske pravice ter posledično njeno publikacijo. Zaznati je strogo prisotnost notarjev pri sklepanju pravnih poslov v italijanskem pravnem redu in precej manjšo vlogo notarjev pri sestavi listin v slovenskem pravnem redu. Ravno tako je opaziti izjemno razliko pri pogojih za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, kjer italijanski pravni red favorizira posestnika in ne lastnika. Pri obeh pravnih redih pa je v današnjem obdobju moč opaziti tendenco, ki spodbuja takojšnjo intabulacijo lastninske pravice v javne knjige, česar v preteklosti zaradi družbenih razmer ni bilo zaznati. Zaradi ekonomskih in fiskalnih zahtev ter računalniške dobe so ljudje vendarle seznanjeni s posledicami, ki jih povzroči dejstvo, ko lastninska pravica ni intabulirana v javno knjigo.
Keywords: nepremičnine, priposestvovanje, zemljiška knjiga, pridobitev lastninske pravice, pravni posli, zemljiški kataster, Italija, Slovenija.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2094; Downloads: 199
.pdf Full text (850,99 KB)

27.
Upnik v zemljiškoknjižnem postopku
Mateja Kosirnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravni sistem mora zagotavljati varstvo obeh enakopravnih pogodbenih partnerjev, upnikov in dolžnikov. V nalogi je tako predstavljeno varstvo upnikovih pravic s pomočjo zemljiškoknjižnih inštitutov.. Pri vrstah vpisov so izpostavljeni problemi vknjižb, zaradi katerih pravice niso pravočasno vidne. Opozorjeno je na problem deklaratornih vpisov, kjer upnik ni vselej pravočasno seznanjen z obstojem pravic. Obravnavane so predznambe v povezavi s postopkom zavarovanja. Pri zaznambah je poudarek na zaznambi izvršbe in zaznambah v postopku zavarovanja. Posebej je izpostavljen upnikov položaj v primeru prisilne izterjave iz zastavljene nepremičnine, problem prezrtih prisilnih hipotek. Opozorjeno je na prekomerno nesorazmerje med varstvom imetnika pričakovane pravice in zaupanjem v zemljiško knjigo pri upoštevanju lastninske pravice v pričakovanju, ki po stališču sodne prakse prevlada nad evidentnim stanjem v zemljiški knjigi. Narejena je primerjava zemljiškoknjižnega postopka v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Samo hiter način delovanja tako izvršbe, kakor tudi zemljiške knjige, omogoča varstvo pravic upnika in krepi zaupanje v pravno državo in v pravosodje. Predstavljeni so ukrepi, uvedeni za pospešitev zemljiškoknjižnih postopkov ter predlagane rešitve v izogib morebitni odškodninski odgovornosti države.
Keywords: upnik, dolžnik, izvršba, zemljiška knjiga, terjatev, stvarna pravica, hipoteka, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, pravni prednik, vrstni red reševanja zadev, vknjižba, plomba, predznamba, zaznamba, prepoved odtujitve in obremenitve, sklep o izvršbi, lastninska pravica v pričakovanju, vročanje, prezrte hipoteke, ugovor tretjega, sodna praksa
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2044; Downloads: 333
.pdf Full text (1,51 MB)

28.
Uporaba (prednosti in slabosti) elektronske zemljiške knjige v praksi
Maja Miklič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik, skoraj neomejen. Dostop do razno raznih informacij je lažji kot kadarkoli prej, predvsem po zaslugi internetne tehnologije, ki nudi povezavo in interakcijo med ljudmi na način, kot ga doslej še ni bilo. Po zaslugi interneta, ki spreminja svet v globalno vas se spreminja način razmišljanja ljudi. Odpira se nov virtualni svet v katerem je vse mogoče in v katerem imamo dostop do neomejenih količin podatkov. Uporaba interneta in pridobivanje podatkov na način, kot ga le-ta omogoča je postala uporabnikom samoumeven in vedno na razpolago. V diplomski nalogi bom prikazala kako informacijska tehnologija vpliva na razvoj in informatizacijo Zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega prava. Z mesecem majem, leta 2011 so se začela uporabljati spremenjena pravila Zakona o zemljiški knjigi. Eden izmed poglavitnih namenov novele ZZK-1C je bila celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo oziroma racionalizacija poslovanja zemljiškoknjižnega sodišča (informatizacija glavne knjige). Z novelo ZZK-1C so se temeljito spremenila nekatera do sedaj veljavna pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik. Stari način vodenja zemljiške knjige je povozil čas, in na mestu je bilo, da se je tudi zemljiškoknjižno področje posodobilo, informatiziralo, tako kot so se pred njim že mnoga druga pravna področja. Zemljiškoknjižno pravo v Sloveniji velja za zelo ustaljeno področje, ki ga do leta 2011 niso pretresale velike spremembe in kot se za tako normirano pravno področje spodobi, je nov zakon temeljito posegel v omenjeno področje. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša tako napreden in sofisticiran informacijski sistem je ta hkrati prinesel tudi nove probleme in izzive. Z zemljiško knjigo se slej ko prej sreča vsak državljan, vsaj enkrat v življenju, mnogi povprečni (registrirani) uporabniki so mnenja, da je bila prejšnja ureditev preprostejša, sestava zemljiškoknjižnih izpiskov z listi A, B, C preglednejša in predvsem uporabnikom prijaznejša. Niso bile redke kritike, da se povprečni uporabnik v elektronski zemljiški knjigi (v nadaljevanju e-ZK), ki je začela delovati 1. maja 2011 ni znašel najbolje, saj je novela ZZK-1C ukinila vsem dobro znano sestavo zemljiške knjige. Na tem mestu izpostavljam, da so uporabniku zemljiške knjige na voljo zelo dobrodošla pojasnila k zakonu o zemljiški knjigi prof. Matjaža Tratnika in prof. Dr Renata Vrenčurja, nadalje uvodna pojasnila k ZZK-1 dr. Nine Plavšak. Nova ureditev predstavlja in uvaja veliko novosti na področju zemljiškoknjižnega prava, menim, da predvsem za mlajšo, informacijski tehnologiji naklonjeno generacijo, prav gotovo večino pozitivnih in zelo dobrodošlih. Sistem je odprt zelo širokemu krogu ljudi, ter od njih terja primerno informacijsko opremljenost in znanje. V diplomski nalogi se bom osredotočila na sam informacijski sistem ter predstavila širši vpogled v delo z nepremičninami, ki ga digitalna doba nudi. Na spletu lahko danes najdemo veliko različnih portalov, ki nudijo podatke o nepremičninah. Samo iskanje teh informacij je v veliki večini brezplačno, od uporabnika se zahteva le, da se registrira z uporabniškim imenom in geslom. Danes je na voljo veliko inštrumentov s katerimi se pridobi vpogled na trg nepremičnin. Razni spletni portali so uporabniku v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov o nepremičninah, nekateri so tehnološko zelo dovršeni. Zemljiška knjiga kljub vsemu ostaja zlata krona zemljiškoknjižnega prava in kot taka edina zanesljiva in kredibilna evidenca, ki pa je v koraku s časom oziroma tehnološkim razvojem. Elektronska zemljiška knjiga zasleduje svoj namen in na podlagi sprememb in dopolnitev nadalje zasluženo nosi ime javna, morda bolj kot kadarkoli doslej.
Keywords: : elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, Center za informatiko, e-sodstvo, spletni portal.
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1550; Downloads: 170
.pdf Full text (614,56 KB)

29.
PROMET IN SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
Uroš Pečanac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet tega diplomskega dela so kmetijska zemljišča, katera so za preživetje človeka zelo pomembna, saj predstavljajo osnovo za pridelavo hrane. Zaradi te njihove pomembnosti je potreba po varovanju kmetijskih zemljišč nujna. Eden izmed pomembnih predpisov, ki varuje kmetijska zemljišča, je Zakon o kmetijskih zemljiščih, katerega cilji so »ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja« in so določeni v 1.a členu. Zaradi dosege teh ciljev in velikega pomena kmetijskih zemljišč je zakon posegel v prosto razpolaganje (ius obutendi) ter za sam prenos lastninske pravice predpisal točno določen postopek in določil predkupne upravičence. Za uspešen prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih je tudi potrebno plačilo davka. Kolikšna je odmera davka in ali je plačilo sploh potrebno je odvisno od vrednosti kmetijskega zemljišča ter od vrste pravnega posla. Za dokončen prenos lastninske pravice pa je potreben vpis v zemljiško knjigo. Ali gre za kmetijsko, stavbno, gozdno, vodno ali drugo namensko rabo zemljišča je določeno z občinskim prostorskim načrtom tiste občine v kateri zemljišče leži. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je torej potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta. Sama izvedba prostorskega načrtovanja je določena z Zakonom o prostorskem načrtovanju v katerem je možno zaznati cilje Aarhuške konvencije. Cilji, kateri so zapisani v 1. členu Aarhuške konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija so, da ima vsaka oseba pravico, da živi v okolju, katero je primerno za njeno zdravje in blaginjo, ter zagotavlja pravico javnosti, do možnosti informiranja, odločanja in pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Keywords: kmetijsko zemljišče, lastninska pravica, zemljiška knjiga, promet s kmetijskim zemljiščem, predkupna pravica, davek, sprememba namembnosti 
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1670; Downloads: 153
.pdf Full text (279,10 KB)

30.
Publiciranje stvarnopravnih sporov v zemljiški knjigi s pregledom aktualne sodne prakse
Tina Petovar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna evidenca, v katero se vpisujejo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Njena glavna funkcija je publiciteta podatkov, za katere zakon določa, da se objavijo v zemljiški knjigi. Zakon o zemljiški knjigi določa, da se ob pravicah v zemljiško knjigo vpisujejo tudi nekatera pravna dejstva, ki so pomembna za pravni promet, in sicer z zaznambo. Eno od pravnih dejstev, ki se zaznamujejo v zemljiški knjigi, je potek spora o knjižni pravici. Zaznamba spora je namenjena publiciteti stvarnopravnih sporov in pride v poštev le kadar gre za spor o izvirno pridobljeni stvarni pravici ali prenehanju pravice ter v postopku določitve nujne poti. S tem se varujejo že pridobljene oziroma ukinjene stvarne pravice, kadar zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu. V primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi s pravicami na nepremičninah pa daje enakovredno varstvo predznamba pravice v zemljiški knjigi. Pomen zaznambe spora je v varstvu vrstnega reda za vknjižbo pravice, o kateri poteka spor, kar je pomembno zaradi učinkov načela zaupanja v zemljiško knjigo. Varstvu vrstnega reda vpisov so namenjene tudi zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe in zaznambe tožb v posebnih zemljiškoknjižnih postopkih. Zaznamba spora je v hrvaškem pravnem redu urejena podobno kot v slovenskem. In sicer ima enake pravne učinke in varuje vrstni red za vpis pravice v zemljiško knjigo. Vendar hrvaško pravo omogoča vpis zaznambe spora tako v primeru stvarnopravnih sporov kot tudi v primeru obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičninami.
Keywords: zemljiška knjiga, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, zaznamba spora, stvarnopravni spori, učinki zaznambe spora, zaznamba izrednega pravnega sredstva, zaznamba izbrisne tožbe, zaznamba spora v hrvaškem pravu
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 1918; Downloads: 179
.pdf Full text (912,19 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica