1. |
2. Primerjava davkov na nepremičnine v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji : diplomsko deloMilena Kramberger, 2005, undergraduate thesis Keywords: obdavčenje, davki, nepremičnine, Slovenija, Nemčija, mednarodne primerjave, premoženje, zemljišča, donos, davčne olajšave, zakoni, zakonodaja
Published: 28.09.2007; Views: 1508; Downloads: 229
 Full text (315,37 KB) |
3. Primerjava stanovanjskih nepremičninskih trgov in pregled nekaterih ukrepov stanovanjske politike med Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo : diplomsko deloDejan Pavel, 2006, undergraduate thesis Keywords: nepremičnine, financiranje, zemljišča, stanovanja, posojila, stanovanjska politika, trg, investicije, najemnine, hipoteke, hipotekarni kredit, Slovenija, Avstrija, Nemčija, mednarodne primerjave, pravna ureditev, finančna sredstva
Published: 28.09.2007; Views: 2246; Downloads: 263
Full text (677,98 KB) |
4. Davek na napremičnine in problem nepopolnih nepremičninskih evidenc : primerjava z danskim davčnim sistemomSabina Vivola, 2006, undergraduate thesis Keywords: obdavčenje, davki, nepremičnine, Slovenija, Danska, mednarodne primerjave, premoženje, zemljišča, kataster, zemljiška knjiga, vrednotenje
Published: 28.09.2007; Views: 2580; Downloads: 416
Full text (8,57 MB) |
5. |
6. POMEN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA KOT VIRA FINANCIRANJA OBČIN IN UVAJANJE DAVKA NA NEPREMIČNINEJasmina Ošlaj, 2010, final seminar paper Abstract: Občina kot temeljna enota lokalne samoupravne skupnosti potrebuje za svoje delovanje finančna sredstva. Financiranje nalog občin ureja Zakon o financiranj občin. Finančna sredstva občina pridobiva v veliki meri iz lastnih virov, nekaj pa tudi s pomočjo države in z zadolževanjem. Občine svoje prihodke in odhodke izkazujejo v proračunu. Pri oblikovanju proračuna so občine avtonomne, vendar pa so dolžne upoštevati veljavne predpise s področja javnih financ.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča spada med lastne vire financiranja občine. Določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je v pristojnosti posamezne občine in se zato od občine do občine razlikuje. V nalogi sem ugotavljala pomen nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice v obdobju 2007-2010. Ugotovila sem, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja majhen delež v skupnih prihodkih proračuna, in sicer največ 2,24%. Občino Moravske Toplice sem primerjala s primerljivimi občinami v Pomurju in ugotovila, da se delež nadomestila v skupnih prihodkih v letu 2010 v primerjavi z letom 2007 v Občini Gornja Radgona in Moravske Toplice ter Mestni občini Murska Sobota zviša, v ostalih občinah pa zniža.
Keywords: Ključne besede: lokalna samouprava, občina, proračun, financiranje občin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na nepremičnine.
Published: 17.11.2010; Views: 2150; Downloads: 200
Full text (664,04 KB) |
7. POSEBNOSTI ZAKUPA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČNataša Puhr, 2011, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskali pravno ureditev zakupne pogodbe v Sloveniji ter pravno ureditev zakupne pogodbe v državah, ki so blizu Sloveniji in po katerih se slovensko pravo zgleduje v več pravnih ureditvah.
Na slovenski zemlji so se do sprejema Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) leta 1978 uporabljala pravila avstrijskega Občega državljanskega zakonika (ODZ) iz leta 1811. Zakon o obligacijskih razmerjih je uredil obligacijska razmerja in znotraj posebnega dela tudi zakupno pogodbo. Leta 2001 je določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na zakup, zamenjal danes veljavni Obligacijski zakonik (OZ), ki ureja pogodbe o prepustitvi pravice rabe in pod tem pojmom ureja dve vrsti imenskih, v zakonu urejenih pogodb o uporabi, najemno oziroma zakupno in posodbeno.
Sedanji posebni predpisi o zakupu kmetijskih zemljišč izhajajo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil sprejet Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je pričel celoviteje urejati promet kmetijskih zemljišč, vključno z zakupom, tudi med lastniki in ne le med lastniki in t. i. družbenim sektorjem. Posebno ureditev zakupa je spremljal zemljiški maksimum, saj kmet ni smel preseči, tudi z zakupom kmetijskih zemljišč ne. Predpisi so dajali prednost zakupa kmetijskih zemljišč družbenemu sektorju (kmetijskim organizacijam) pred kmeti (individualnimi kmetijskimi proizvajalce).
Prehod v družbeno ekonomski sistem, ki je zagotovil lastninsko pravico, uredil vračilo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah, ter odpravil zemljiški maksimum, je vplival na večjo aktualnost zakupa. Svoj delež so prispevala še aktualna gospodarska gibanja v kmetijstvu, ki obetajo preživetje le večjih kmetij in stagniranje ali celo propadanje manjših. Po odpravi zemljiškega maksimuma za posameznike in pravne osebe so vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na pravno obliko (kmetje, podjetniki ali gospodarske družbe in druge pravne osebe), dobila možnost povečanja, in sicer z nakupom ali zakupom kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča so ob lastninskem preoblikovanju večinoma prešla v last države, ki je za gospodarjenje z njimi ustanovila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, nekdanjim upravljalcem pa pod določenimi pogoji omogočila nadaljnjo uporabo kmetijskih zemljišč.
Zakupno razmerje je na kmetijskem področju zelo pomembno obligacijsko razmerje, saj je omogoča odplačen prenos rabe kmetijskega zemljišča, ne da bi se prenašala lastninska pravica, kar je s kratkoročnega vidika za zakupnika cenejša rešitev kot nakup, poleg tega pa ne spreminja lastninskih razmerij, za kar stranke pogosto niso zainteresirane. O pomenu zakupa govori tudi dejstvo, da državni organi nadzorujejo sklepanje pogodb o zakupu, saj država zagotavlja posebno varstvo z usmerjanjem pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči.
Na podlagi primerjave zakonodaje na področju kmetijskega zakupa v Sloveniji in treh evropskih državah (Švici, Avstriji in Nemčiji) smo ugotovili, da kmetijska zemljiška zakonodaja v Sloveniji ureja le nekatera pomembnejša vprašanja zakupa kmetijskih zemljišč, vendar ne vseh. Določbe so zelo splošne, zaščita zakupnika pa bi bila lahko močnejša in učinkovitejša. Oddaja v zakup je dolgotrajen in zahteven postopek ter omejen le na predzakupne upravičence, ki sprejmejo zakupodajalčevo ponudbo in uživajo najboljši prednostni vrstni red. V veljavi je prosto dogovarjanje o višini zakupnine. Spori in nesporazumi se rešujejo le na rednih sodiščih, saj slovenska zakonodaja ne predvideva specializiranega organa, ki bi izvensodno reševal manjše nesporazume, kot so ugotavljanje stanja zakupljene stvari ob oddaji v zakup in ob vrnitvi, vlaganje v kmetijsko zemljišče v zakupu ipd. . Sodno varstvo zakupnika je zagotovljeno na rednih sodiščih, sodni postopki pa so povečini dolgotrajni. Alternativno reševanje sporov je mogoče na podlagi splošnih predpisov o mediaciji, arbitraži in drugih zunajsodnih postopkov, ki pa so v pra
Keywords: Ključne besede: kmetijstvo, kmetijska zemljišča, zakup, zakonodaja
Published: 02.02.2011; Views: 4371; Downloads: 910
Full text (765,67 KB) |
8. Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravuMartina Knechtl, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo sestavljajo trije sklopi – tri poglavja: stavbna pravica bo obravnavana najprej z vidika slovenskega, nato pa še z vidika avstrijskega in nemškega prava.
V prvem poglavju bo predstavljena stavbna pravica v domačem, slovenskem pravu, njena narava in funkcija, njen nastanek, pravice strank v razmerju in prenehanje ter posledice prenehanja stavbne pravice.
V enakem smislu bo obravnavana tudi stavbna pravica in njene posebnosti v avstrijskem pravu (v sklopu drugega poglavja).
V tretjem poglavju se bomo po enakem ključu seznanili še s stavbno pravico in njenimi posebnostmi v nemškem pravu .
V zaključku bodo povzete temeljne karakteristike in bistvene razlike med ureditvami stavbnih pravic v vseh treh pravnih sistemih.
Namen diplomskega dela je prikazati razlike med (sorodnimi) pravnimi sistemi in njihove posebnosti v zakonodaji glede stavbne pravice.
Keywords: Stavbna pravica, lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali stavbni upravičenec, lastništvo zemljišča, lastništvo zgradbe, lastninska pravica, nadomestilo - odškodnina.
Published: 06.09.2011; Views: 1993; Downloads: 423
Full text (476,50 KB) |
9. Obveznosti in dolžnosti gospodarske družbe in njenih zaposlenih v prometu z nepremičninami : diplomsko deloAndreja Trafela, 2008, undergraduate thesis Keywords: nepremičnine, gospodarske družbe, obveznosti, promet, nakup, lastnina, lastninska pravica, vrednotenje, pravice, hipoteke, zemljišča, trg, Slovenija, pravna ureditev, pravni vidik, davki, davčni sistemi, ocenjevanje, zakonodaja, zakoni, družbe
Published: 28.05.2012; Views: 1027; Downloads: 19
Full text (309,08 KB) |
10. Presoja obdavčitve nepremičnin v Sloveniji in Švici ter možnosti davčnega optimiranja : specialistično deloHelena Pirc, 2008, specialist thesis Keywords: nepremičnine, davki, obdavčenje, pravna ureditev, dedovanje, davek od dohodka, premoženje, zemljišča, uporabniki, dohodnina, dobiček, kapital, dejavnost, dohodek, pravna oseba, dodana vrednost, Slovenija, Švica, mednarodne primerjave, razlike, ocenjevanje, metode, zakonodaja, zakoni
Published: 28.05.2012; Views: 1505; Downloads: 59
Full text (490,89 KB) |
