1. Primerjava sistemov obdavčevanja nepremičnin v Sloveniji, na Danskem in Združenih arabskih emiratih, pregled razlik, podobnosti in izzivovCorina Ježovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomske delu obravnavamo obdavčevanje nepremičnin v treh različnih državah, s tremi različnimi sistemu obdavčevanja nepremičnin, te države so Slovenija, Danska in Združeni arabski emirati. Cilj naloge je analiziranje in primerjava ključnih značilnosti navedenih sistemov obdavčevanja. V nalogi so predstavljeni osnovni koncepti obdavčevanja nepremičnin, vključno z vrstami davkov. Opravljena je tudi primerjava med državami, ter napisane količine pobranih davkov za vsako državo posebej z indeksi uspešnosti za štiri obdobja med 2019 do 2022. V sklepnem delu naloge so predstavljene hipoteze ter obrazložitev primerjav in učinkovitosti. Predstavljene so tudi določene spremembe in ideje, kako te sisteme izboljšati ter se izogniti davčnim utajam in neplačevanju davka.
Keywords: : nepremičnina, davek na promet nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, Slovenija, Danska, Dubaj, utaja, primerjava sistemov obdavčevanja.
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
 Full text (1,20 MB) |
2. Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev : diplomsko deloAna Čopar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Zakonca v zakonski zvezi ali partnerja v življenjski skupnosti z delom, v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, po Družinskem zakoniku, z delom pridobita skupno premoženje. V prvem poglavju bo predstavljeno in na sodno prakso oprto, kdaj se šteje skupnost za življenjsko in kdaj štejemo zakonsko zvezo za dejansko, saj ni dovolj le formalni obstoj. Katere vse okoliščine je potrebno tu upoštevati, bodo torej predstavljene v prvem poglavju.
V nadaljevanju, drugo poglavje bo predstavljeno premoženje kot celota. Kaj vse spada v premoženje in tudi katera je funkcija le-tega.
Na drugo pa se navezuje tretje poglavje, ki bolj specialno opredeli premoženje zakoncev oziroma partnerjev. Predstavljeno je skupno premoženje, kaj vse ga sestavlja zakonsko in kako je sestavine bolj natančno opredelila sodna praksa. Opisana sta tudi pogoja, ki pogojujeta nastanek skupnega premoženja, da je pridobljeno v času trajanja zakonske ali življenjske skupnosti in pa da je pridobljeno z delom. Premoženje, ki ni skupno je posebno premoženje in je opisano, prav tako tudi naslovi na podlagi katerega nastane. Na koncu poglavja sem omenila spremembo, ki se je uvedla z spremembo zakonodaje Družinskega zakonika in sicer možnost zakoncev ali partnerjev, da kadarkoli pred, v trajanju zakonske zveze ali življenjske skupnosti oziroma ali po razvezi s pogodbo sporazumno razdelita skupno premoženje. Prej te možnosti ni bilo, obstajal je le zakonit, kogenten, režim.
V četrtem poglavju, kjer je predstavljen problem te diplomske naloge sem razreševala problematiko prelivanja premoženjskih kategorij. Pojasnjene so vse tri možnosti in sicer vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v posebno premoženje drugega partnerja ter kategorija prelivanja premoženja, zaradi katere nastaja največ kompleksnih vprašanj, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev. V zadnji kategoriji je poseben poudarek na vlaganju v nepremičnino, ki je posebno premoženje.
Zadnje, peto poglavje predstavlja rešitev, ki je v povračilnih zahtevkih. To temelji na načelu superficies solo cedit oziroma povezanosti zemljišča in objekta. Predstavljeno je tudi obogatitven pristop, ki se uporablja za merilo višine okoriščenja in posledično povračilnega zahtevka.
Keywords: skupno premoženje, posebno premoženje, prelivanja premoženjskih kategorij, zakonska zveza, življenjska skupnost, povezanost zemljišča in objekta
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 2326; Downloads: 589
Full text (436,82 KB) |
3. Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu : magistrsko deloMateja Majal, 2019, master's thesis Abstract: Stavbna pravica je vstopila v naš pravni red leta 2003 z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika. Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Nastane na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, ki jo skleneta lastnik zemljišča in imetnik stavbne pravice, izdaje zemljiškoknjižnega dovolila in vpisa v zemljiško knjigo. Ker stavbna pravica omogoča različen pravni režim zemljišča in objekta, predstavlja izjemo od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Slednje pomeni, da je lastnik zgradbe, ki je zgrajena na podlagi stavbne pravice, imetnik stavbne pravice in ne lastnik zemljišča. Imetnik stavbne pravice mora za čas trajanja stavbne pravice, ki je omejen na 99 let, lastniku zemljišča plačevati nadomestilo. Stavbna pravica je prenosljiva in podedljiva pravica, možno jo je obremeniti z zastavno pravico, z osebno služnostjo, možno je stavbno pravico preoblikovati v etažno lastnino, kot tudi dogovoriti medsebojno predkupno pravico. Stavbna pravica preneha s potekom časa za katerega je bila ustanovljena ali pa na podlagi predčasnega prenehanja. Do slednjega pride na podlagi sporazuma med lastnikom zemljišča in imetnikom stavbne pravice, drugi razlog za predčasno prenehanje pa predstavlja kršitev s strani imetnika stavbne pravice. Ob prenehanju stavbne pravice je lastnik zemljišča dolžan imetniku stavbne pravice plačati nadomestilo zaradi povečanja vrednosti zemljišča, saj pride do ponovne vzpostavitve načela povezanosti zemljišča in objekta, kar pomeni da zgradba postane last lastnika zemljišča.
V avstrijski pravni red je stavbna pravica vstopila s posebnim zakonom (Baurechtsgesetz) leta 1912. Poznajo jo kot prenosljivo in podedljivo pravico imeti na ali pod površino zemljišča zgradbo. Tudi v Avstriji predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta. Čas trajanja stavbne pravice je omejen na najmanj 10 in največ 100 let. V nemškem pravnem redu prav tako poznajo poseben zakon, ki ureja stavbno pravico (Erbbaurechtsgesetz). Tudi tam predstavlja izjemo od že omenjenega načela, za razliko od slovenske in avstrijske ureditve pa nimajo omejitve trajanja stavbne pravice. V primerjavi s Slovenijo sta ureditvi stavbne pravice v Avstriji in Nemčiji dokaj podobni, tako vsebinsko, kot po samem obsegu zakona. Slovenska ureditev namreč obsega le 10 členov, medtem ko jo avstrijski zakon ureja v 1. do 20. členu, nemški pa celo v 1. do 39. členu.
Primerjava ureditev je nakazala na pomanjkljivosti stavbne pravice v slovenski ureditvi, kar kaže na njeno podnormiranost in na potrebo po spremembi oziroma dopolnitvi ureditve stavbne pravice v Stvarnopravnem zakoniku.
Keywords: Stvarno pravo, stavbna pravica, načelo povezanosti zemljišča in objekta, zemljišče, zgradba, nastanek stavbne pravice, razpolaganje s stavbno pravico, prenehanje stavbne pravice.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1781; Downloads: 454
Full text (481,11 KB) |
4. Analiza podatkov o obdelovanih površinah s pomočjo daljinskega zaznavanja : končno poročilo o raziskovalnem projektuMatjaž P. Nekrep, Ana Vovk, Rok Kamnik, Dejan Kocbek, Matic Diklič, Zala Esih, Alex Želj, Denis Strojanšek, Laura Brigita Parežnik, Urška Povalej, Vito Lavrenčič, Urška Žižek, Anja Tratnjek, 2019, final research report Keywords: geologija, kmetijska zemljišča, daljinsko zaznavanje
Published in DKUM: 28.10.2019; Views: 20701; Downloads: 101
Full text (310,02 KB) |
5. Zakonita predkupna pravica pri prometu s kmetijskimi zemljišči : diplomsko deloNika Cuder, 2019, undergraduate thesis Abstract: Oblastvo nad nepremičninami je bogastvo, ki ga lahko lastnik z dobrim gospodarjenjem izkorišča. Nepremičnine so predmet trgovanja, varčevanja, špekuliranja in investiranja. Lastnik lahko prosto razpolaga s svojo lastnino, razen če zakon določa drugače. Prenos lastninske pravice je pri kmetijskih zemljiščih omejen, saj določa postopek in vrstni red predkupnih upravičencev. Zakonita predkupna pravica po ZKZ nima vpliva na lastnika nepremičnine ali bo nepremičnino prodal, ampak samo na to, komu jo bo prodal. Lastnik, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, mora ponudbo izročiti pristojni upravni enoti, predkupni upravičenci pa morajo v roku 30 dni sprejeti ponudbo. Predkupni upravičenec, ki izpolnjuje pogoje po najboljšem vrstnem redu, ima prednost pred drugimi sprejemniki ponudbe. Po poteku roka za sprejem ponudbe, predkupni upravičenec poda vlogo za odobritev pravnega posla. Na podlagi pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla, sklenjeni pogodbi in plačilu davka, kupec lahko poda predlog za vpis v zemljiško knjigo.
Keywords: Nepremičnine, lastninska pravica, zakonita predkupna pravica, kmetijska zemljišča, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupni upravičenci
Published in DKUM: 16.05.2019; Views: 2352; Downloads: 327
Full text (940,22 KB) |
6. Lastnina kot dejavnik načrtovanja javnih mestnih prostorov v socializmu in kapitalizmuVišnja Kukoč, 2013, professional article Abstract: V tem članku proučujemo povezanost načrtovanja javnih mestnih prostorov v obdobju tranzicije iz socializma v kapitalizem in pojem ter oblike lastnine v kapitalizmu, v pravnem sistemu in ustavi nekdanje Socialistične Federativne Republike Jugoslavije ter tudi v pravnem sistemu Republike Hrvaške. Split III, del mesta Split, je študijski primer v dveh različnih družbenih sistemih. Ugotavljamo, da je za potrebe gradnje javnih mestnih prostorov kristalizacija kolektivnih subjektov javnih dobrin skozi javno pravo nujna. Ker mesto predstavlja kolektivno življenje, mora biti načrtovanje javnih prostorov enakovredno avtonomiji posameznika in njegovi lastnini ter ju za določene potrebe funkcioniranja mesta kot celote tudi preseči.
Keywords: mesta, javni prostor, urbanistični razvoj, urbanistično planiranje, zemljišča, lastnina, socializem, kapitalizem
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1124; Downloads: 49
Full text (1,03 MB) |
7. Primerjava prednostnih pravic pri prodaji ali zakupu kmetijskih zemljišč in gozdov z analizo sodne prakse sodišč v Republiki SlovenijiDavid Borlinič Gačnik, 2018, master's thesis Abstract: Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih določata posebnosti v zvezi s predkupnimi pravicami in postopkom prodaje kmetijskih zemljišč, zaščitenih kmetij in gozdov, ki promet urejajo drugače, kot ga urejajo tradicionalni instituti civilnega prava. Predpisa določata kategorije in vrstne rede predkupnih upravičencev za nakup pa tudi prednostno pravico do zakupa kmetijskih zemljišč, zaščitenih kmetij in gozdov.
Določitev zakonite predkupne pravice pomeni poseg v razpolagalno upravičenje lastnika oziroma v pravico do izbire sopogodbenika in s tem v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. Pri določitvi analiziranih zakonitih predkupnih pravic gre za relativno blage omejitve, ki so utemeljene v javnem interesu, sorazmerne in zato dopustne. Ne glede na to, da zakonodajalec v primeru prodaje določenih vrst gozdov na prvo mesto postavi osebo javnega prava, pri kmetijskih zemljiščih pa je oseba javnega prava zadnji v vrsti predkupnih upravičencev, sta obe predkupni pravici določeni v javnem interesu.
Jedro problema je analiza in primerjava kategorij in vrstnih redov prednostnih upravičencev, ki pokaže, da med vrstnimi redi in kategorijami prednostnih upravičencev do prodaje in zakupa kmetijskega zemljišča in gozda obstajajo določene razlike, katerih ratio je zdaj bolj, zdaj manj jasen. Med dilemami in neustrezno urejenimi položaji, ki so ob analizi sodne prakse izpostavljeni v tej nalogi, velja izpostaviti položaj solastnika kot predkupnega upravičenca v primeru prodaje gozda. V tem primeru ga lahko po stališču teorije štejemo za mejaša. Z razlago, ki je analogna sodni praksi v primeru predkupne pravice občine, pa bi solastnika lahko šteli celo za prvega predkupnega upravičenca.
V nalogi opozarjamo tudi na nekatere nejasnosti, ki nastanejo ob smiselni uporabi predpisov o prodaji kmetijskega zemljišča za primere prodaj gozda in v primeru zakupa. Končno obravnavamo še postopkovne posebnosti uveljavljanja prednostnih pravic ter sankcije, ki nastopijo ob kršitvi analiziranih pravil, ki so v ničnosti zavezovalnega pravnega posla in oviri za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.
Keywords: poseg v zasebno lastnino, prenos lastninske pravice, zakup, kmetijska zemljišča, gozd, predkupna pravica, kategorije prednostnih upravičencev, prednostna pravica pri zakupu.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 2105; Downloads: 381
Full text (734,32 KB) |
8. Registrska neposestna zastavna pravica na komunikacijskem omrežju kot sredstvo zavarovanja plačilKlara Tršan, 2018, master's thesis Abstract: Neposestna zastavna pravica na premičnini pomeni pravico zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Poznamo dve modaliteti neposestne zastavne pravice, in sicer »navadno« in registrsko neposestno zastavno pravico. Navadna neposestna zastavna pravica nastane že s sklenitvijo sporazuma o nastanku zastavne pravice, za nastanek registrske neposestne zastavne pravice pa je potreben še vpis v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
Nastanek registrske neposestne zastavne pravice je povezan z ureditvijo v številnih zakonih in podzakonskih predpisih. Kljub jasnim predpisom pa so se pojavile dileme o učinkih in smislu vpisa zastavne pravice v javni register ter drugih pogojih za nastanek registrske zastavne pravice, konkretno na telekomunikacijskih omrežjih.
Sodna praksa je na tem področju še dokaj skopa, vendar je na določena pomembna stvarnopravna vprašanja že odgovorila.
V magistrskem delu se ukvarjam predvsem z vprašanjem ureditve in nastanka registrske neposestne zastavne pravice ter s pravno opredelitvijo telekomunikacijskega omrežja kot opreme.
Keywords: Superficies solo cedit, povezanost zemljišča in objekta, gospodarska javna infrastruktura, premičnina, pritiklina, oprema, Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, enotna identifikacijska številka premičnin, služnost v javno korist
Published in DKUM: 28.05.2018; Views: 1814; Downloads: 239
Full text (574,53 KB) |
9. Obvladovanje pojava invazivnih rastlin (neofitov) in ohranjanje biodiverzitete na vodovarstvenih območjihMario Lešnik, 2017, scientific monograph Abstract: Ena od posledic prilagoditev tehnike kmetijske pridelave z namenom varovati vode na vodovarstvenih območjih (VVO) je občutno zmanjšanje intenzivnosti pridelovanja, ali celo opuščanje obdelave zemljišč (npr. površine neposredno ob ranljivih virih vode). Neprimerno vzdrževana zemljišča se pričnejo spreminjati v nekakovostno travinje, ki v naslednji fazi preide v pol-naravne rastlinske združbe, ki so pogosto sestavljene iz invazivnih tujerodnih rastlin. Izkušnje kažejo, da je povečevanje populacij invazivnih rastlin na VVO hitrejše, kot na območjih, ki niso pod vodovarstvenimi režimi. V tem delu smo skušali predstaviti del invazivnih rastlinskih vrst, ki so že prisotne na ozemlju RS, ali pa njihov pojav pričakujemo v bližnji prihodnosti. Predstavljeni so praktični nasveti glede metod zatiranja različnih invazivnih vrst. Izpostavili smo tudi potrebo po ustreznem vzdrževanju pol-naravnih habitatov neposredno ob kmetijskih površinah, ki so sicer namenjeni varovanju voda in ohranjanju biotične pestrosti, a imajo tudi pomembne biološke funkcije za ohranjanje organizmov, ki regulirajo naravne procese, ki odločajo tudi o uspešnosti pridelave kmetijskih rastlin. Dopuščanje nekontroliranega razvoja invazivnih rastlin na VVO lahko povzroči dolgoročno destabilizacijo pol-naravnih habitatov in tudi povečevanje stroškov pridelave kmetijskih rastlin ter stroškov vzdrževanja energetske, transportne in hidrološke infrastrukture v agrarni pokrajini v bodočnosti.
Keywords: vodovarstvena območja, invazivne rastline, zatiranje, biodiverziteta, kmetijska zemljišča
Published in DKUM: 08.12.2017; Views: 2325; Downloads: 421
Full text (71,80 MB)
This document has many files! More... |
10. Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakseVanessa Maksimovič, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Prenos lastninske pravice na nepremičninah s pregledom aktualne sodne prakse obravnava način in potek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, pri čemer so izpostavljene predpostavke veljavnega prenosa lastninske pravice, na katere je potrebno biti pri prometu z nepremičninami izredno pozoren.
V magistrskem delu sem na kratko opredelila pomen lastninske pravice in pojasnila, kdo ima razpolagalno sposobnost za prenos lastninske pravice, kako je z dobrovernostjo pridobitelja ter kako doseči učinek absolutnosti. Opisala sem postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah, z opredelitvijo najpogostejših pravnih poslov, ki predstavljajo pravno podlago za njen prenos. Poudarjen je pomen zakonitih predkupnih pravic, ki so določene bodisi z namenom varstva javnega ali zasebnega interesa ter pojasnjene posledice neupoštevanja le-teh. Upoštevaje, da je prenos lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla povezan tudi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, sem v magistrskem delu predstavila tudi davke, s katerimi je promet z nepremičninami obdavčen in opredelila davčne zavezance, primere, ki so oproščeni plačila davka, ter davčne osnove in davčne stopnje. Nenazadnje sta v magistrskem delu opredeljena vloga notarja ter postopek vpisa prenosa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Zaradi posebne ureditve sem v magistrskem delu pojasnila posebnosti prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi, nepremičninami na zavarovalnem območju, nepremičninami, ki imajo lastnost kulturne dediščine, ter vodnimi zemljišči.
Teoretični del magistrskega dela je sproti podkrepljen s sodno prakso.
Keywords: lastninska pravica, promet z nepremičninami, davki, kmetijska zemljišča, gozdovi, vodna zemljišča, nepremičnine z lastnostjo kulturne dediščine, nepremičnine na zavarovalnem območju, zemljiška knjiga, notar, zakonita predkupna pravica
Published in DKUM: 12.09.2017; Views: 1784; Downloads: 319
Full text (1,05 MB) |
