Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi se bomo ukvarjali s pojmom ogljične nevtralnosti, ki mu pripisujemo vedno večji pomen, tako v življenju posameznika, kot v gospodarskem svetu. Da podjetja delujejo ogljično nevtralno, je to zanj velika konkurenčna prednost, saj se vse več posameznikov in zakonov ukvarja, zahteva in odobrava vpeljavo ogljične nevtralnosti na različnih področjih. V magistrski nalogi se bomo ukvarjali dotično z vpeljavo ogljične nevtralnosti v slovenskem podjetju Termo Shop d.o.o. Podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo, montažo in prodajo toplotnih črpalk, hladilne tehnologije in sončnih elektrarn. Z različnimi analizami bomo prišli do zaključkov, kje se pokažejo največje prednosti vpeljave ogljične nevtralnosti v podjetju ter v kakšnem časovnem obdobju. Prednosti vpeljave ogljične nevtralnosti bomo pogledali s finančnega in z okoljskega vidika. Na koncu naloge bomo naredili tudi nabor možnih izboljšav v podjetjih, kako lahko čimbolj produktivno dosegajo ogljično nevtralnost.
Keywords: ogljična nevtralnost, ogljični odtis, zeleno poslovanje, e- vozila, zelena logistika
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,65 MB)

Abstract: Logistika je panoga v gospodarstvu, ki neposredno vpliva na življenja ljudi, stanje narave in vseh živih bitji. Zaradi velikih obratov in pogostosti obratov oskrbovalne verige prihaja do puščanja posledic na okolje, ki se izražajo kot neposredno onesnaževanje in izčrpavanje njenih energentov, katerih izvor je lahko tudi neobnovljiv. Zelena logistika in zelena oskrbovalna veriga predstavljata edino rešitev za odpravljanje ogromnih količin emisij, ki se trenutno nahajajo v našem okolju. Iskanje nadomestnih virov za neobnovljive je v današnjih časih prava skušnjava za podjetja, saj vlaganje v zeleno logistiko terja investicije in ostale spremembe, ki jih podjetja več kot očitno še niso pripravljena sprejeti v celoti. Vpliv in spodbujanje podjetij med seboj k implementacijam zelene logistike sta ključnega pomena za občutne posledice. Logistična podjetja med seboj lahko sodelujejo s prisotnostjo bonitet v primeru, da prihaja do neposrednega vpeljevanja zelene prakse v svojo dejavnost ali storitev. Trajnostna mobilnost predstavlja prihodnost logistične panoge, saj trenutna slika okolja manj kot to ne bo zdržala. V teoretičnem delu smo se osredotočali na predstavitev osnovnih pojmov logistike, zelene logistike in emisij, hkrati smo teoretično predstavili tudi pomen in vlogo oskrbovalne verige. Praktični del zajema predvsem iskanje rešitev in izpostavljanje obstoječih substitutov za neobnovljive energente ter neposredno obravnavanje delovanja, pozicije in vloge podjetja Tarsi d. o. o. v oskrbovalni verigi.
Keywords: zelena logistika, oskrbovalna veriga, emisije, substituti neobnovljivih virov, vpliv podjetja
Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 104; Downloads: 90
Full text (1,10 MB)

Abstract: Napredek sodobne družbe, takšno kot jo poznamo danes, se kaže kot posledica pomembnih dogodkov skozi zgodovino, eden od mnogih je zagotovo razvoj prevoznih sredstev, brez katerih si danes vsakdanjika žal ne moremo predstavljati. Tako sta mobilnost in promet postala del nas in zajemata od vsakodnevnih voženj na delo do prevoza blaga znotraj in zunaj meja. Ker nam mobilnost prinaša neskončne ugodnosti, bi morala tudi družba poskrbeti za prihodnost našega planeta in nadaljnje generacije. Ker pa smo to veliko časa zapostavljali in pozabili na naše zeleno okolje, nam narava vrača hude udarce z globalnimi podnebnimi posledicami; to vključuje emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje zraka itd. V ta namen se je družba začela posluževati trajnostne uporabe prevoznih sredstev za prevoz oseb in tudi blaga, čeprav še zdaleč ni dosežena tista stopnja trajnostne mobilnosti, ki bi nam povrnila naše zdravo okolje. Prav tega problema smo se lotili tudi v našem diplomskem delu, kajti zanima nas, kakšno je trenutno stanje uporabe trajnostnih ''zelenih'' prevoznih sredstev in kakšna zelena prihodnost naš čaka v prometnem sektorju. V teoretičnem delu smo predstavili pojma zelena logistika in trajnostna mobilnost ter naredili analizo obstoječega stanja prevoznih sredstev. Pri praktičnem delu smo zastavljene hipoteze potrdili oziroma ovrgli s pomočjo člankov in analiz spletnih strani. Prav v ta namen smo potrebovali veliko časa za iskanje kvalitetnih, znanstvenih in preverjenih člankov, ki so nam omogočili ustvariti zaključek diplomskega dela.
Keywords: zelena logistika, trajnostna mobilnost, onesnaževanje, prihodnost prevoznih sredstev
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 401; Downloads: 158
Full text (1,38 MB)

Abstract: Težave in obremenitve, ki jih prinaša promet s hrupom ter svojimi izpuhi škodljivih snovi v zrak in okolje, se zaveda že vsak posameznik med nami. V ospredje in trend prihajajo okolju prijazna prevozna sredstva, ki s svojim izgorevanjem ne povzročajo tolikšnega izpusta plinov, poganjajo pa jih aktualni alternativni pogonski viri. Precejšnjo vlogo pri vpeljevanju okolju prijaznih vozil v naš vsakdanjik ter v izbrano podjetje DPD d. o. o. ima vsak posameznik, na katerega vplivajo različni dejavniki, med njimi tudi cena, dostopnost ali sama smiselnost. Tako smo se odločili, da bo raziskava potekala na principu smiselnosti vpeljevanja kombijev na alternativni pogonski vir v podjetje DPD d. o. o. S pomočjo elektronskih komunikacij s strokovnjaki na področju predelav avtomobilov na alternativna goriva, smo predstavili njihova mnenja o smotrnosti predelav dostavnih vozil. V pomoč so nam bili prav tako drugi elektronski viri, s katerimi smo lahko naredili primerjavo dostavnih vozil, ter na koncu ugotovili, da je za vpeljavo potreben tehten razmislek in postaviti v ospredje elemente, ki so nam pomembni.
Keywords: zelena logistika, onesnaževanje, promet, alternativni viri, okolju prijazna vozila.
Published in DKUM: 23.10.2020; Views: 1060; Downloads: 181
Full text (2,77 MB)

Abstract: Krožno gospodarstvo je postalo eno izmed temeljnih usmeritev razvitih držav Evropske unije. Od leta 2014, ko se je koncept dokončno uveljavil in pojavil v uradnih dokumentih, do danes je Evropska unija storila velik korak naprej in krožno gospodarstvo umestila med razvojne prioritete vseh držav članic. Trendu prehoda na krožno osnovane produkte in storitve sledijo tudi slovenska podjetja kljub nepopolnoma jasno začrtani poti Slovenije. Vpeljavo koncepta smo raziskovali na primerih slovenske predelovalne industrije, ki je zaradi svoje potratnosti naravnih virov in snovne intenzivnosti na velikem udaru. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranega intervjuja, s pomočjo katerega smo želeli celostno raziskati tematiko, aktivnosti podjetij ter raziskovalnih ustanov. Zanimalo nas je poznavanje in razumevanje koncepta krožnega gospodarstva, da bi dobili vpogled v delovanje industrije in njihovo predstavo o procesih krožnega gospodarstva. Podjetja se zavedajo pomena procesov za razvoj in na tem področju iščejo nove poslovne priložnosti. Preučili smo krožno osnovane produkte in storitve, ki jih proizvajajo podjetja ter ugotovili, katerih oblike financiranja ali spodbud se poslužujejo za razvoj le teh. To področje je šibka točka Slovenije, saj se podjetja raje kot slovenskih poslužujejo evropskih projektov in financiranj, ki so ugodnejša in lažja za pridobitev. Velik manko sem zaznal tudi na področju povezovanja podjetij med seboj ter s političnimi in raziskovalnimi institucijami. Čeprav so bila preučevana podjetja dobro povezana v državnem in mednarodnem okolju, so tako ona kot raziskovalne inštitucije opozorili na manko povezav in tvorjenja vijačnic med državo, industrijo in raziskovalno-razvojnimi institucijami. Analiza je pokazala, da podjetja pozitivno sprejemajo in pozdravljajo dokumente, namenjene prehodu Slovenije v krožno gospodarstvo. V isti sapi pa dodajajo, da manjka krovni načrt na ravni države, ki bi konkretno usmeril podjetja na trajnostno pot z vključenimi smernicami in merljivimi cilji. V konceptu lahko zaznamo veliko priložnost za nadaljnji razvoj industrije. Prej kot se bodo industrija, politika in družba zavedli potrebe po spremembah, lažja bo tranzicija.
Keywords: krožno gospodarstvo, biogospodarstvo, predelovalna industrija, trajnostno gospodarstvo, zelena logistika
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1137; Downloads: 217
Full text (1,22 MB)