| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Rešitve pametnih mest v Sloveniji
Simon Žibert, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Keywords: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Published: 02.06.2021; Views: 190; Downloads: 52
.pdf Full text (2,37 MB)

2.
Izraba lesne biomase za namene ogrevanja
Tomaž Rudl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava izrabo lesne biomase za ogrevanje. Z namenom razlage konteksta so v nalogi najprej predstavljene alternativne vrste goriva (bolj natančno: fosilna goriva), sicer pa se naloga osredotoča na lesno gorivo (drva/polena, sekanci, briketi, peleti). V sklopu lesnega goriva najdemo tudi opise delovanja ogrevalnih naprav na lesno gorivo. V nadaljevanju se osredotočamo na problematiko vpliva nepravilnega kurjenja lesa na okolje ter zdravje ljudi. Poleg tega smo na kratko opisali tudi sodobne ogrevalne tehnike. V empiričnem delu je bila izvedena anketa o ogrevanju bivalnih prostorov na vzorcu stotih gospodinjstev, lociranih na različnih delih Slovenije. Med glavnimi cilji ankete sta bila: ugotoviti, katere energente uporabljajo anketirani in kakšni so povprečni stroški ogrevanja na kurilno sezono. Rezultate ankete smo analizirali z metodami opisne statistike. Poleg ankete smo opravili tudi intervju s strokovnjakom iz prakse. Na podlagi zbranih informacij so bili izoblikovani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Keywords: lesna biomasa, ogrevalne naprave, zelena energija
Published: 01.04.2021; Views: 136; Downloads: 24
.pdf Full text (1,32 MB)

3.
Mala vetrna elektrarna z inovativnim generatorjem: Strategija razvoja in trženje
Lev Mijoč, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena strategija razvoja male vetrne elektrarne z inovativnim generatorjem kot projekt na ključ. V ta namen smo ovrednotili ekonomski in naravni (vetrni) potencial slovenskega ter evropskega trga za izgradnje malih vetrnih elektrarn, predstavili prednosti inovativnega generatorja v razvoju, izvedli analizo konkurenčnih vetrnih elektrarn v Sloveniji in tujini, pregledali zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in izgradnji manjših vetrnih elektrarn v Sloveniji, razčlenili projekte izgradnje za različna naročila izvedb in oblikovali kompleksnost izvedbe ter organizacijo inženiringa. Pripravili smo tudi načrt trženja in izvedli oceno ekonomske upravičenosti projekta za kupca ter za ponudnika vetrnih elektrarn.
Keywords: mala vetrna elektrarna, obnovljivi viri energije, inovativni generator, zelena energija, izkoriščanje vetra, izgradnja vetrne elektrarne, učinek strehe, energija vetra, projekt na ključ
Published: 15.03.2021; Views: 173; Downloads: 28
.pdf Full text (4,84 MB)

4.
Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020
Jana Hudernik, 2015, master's thesis

Abstract: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija. Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002. Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost. Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.
Keywords: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini.
Published: 10.02.2016; Views: 1014; Downloads: 150
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Uvajanje fotovoltaike na Park&Ride parkirišča s primerom mestne občine Maribor
Matjaž Friščić, 2014, master's thesis/paper

Abstract: Fotovoltaika se pojavlja kot hitro rastoč način pridobivanja energije v zasebnem in javnem sektorju. Zaradi hitre rasti te zvrsti »zelene« energije, se v nalogi lotimo analize izvedbe v kombinaciji z Park&Ride sistemom, teoretične prednosti ter slabosti celotnega sistema in premislimo o sami ideji Park&Ride v Mariboru. Cilj naloge je ugotoviti v kakšnem obsegu implementirati sistem v parkirišče ter podati izračune zanje ter kritično oceno. Preko literature in osebnih pogovorov izvedemo teoretično implementacijo v realen sistem, ter podamo različne kombinacije in izračune, ki so lahko temelj za premislek vpeljave v prihodnosti.
Keywords: Ključne besede: fotovoltaika, Park&Ride, Maribor, zelena energija.
Published: 22.07.2014; Views: 1018; Downloads: 128
.pdf Full text (3,27 MB)

6.
MALA HIDROELEKTRARNA NA REKI SOPOTI
Pavel Žnidaršič, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Magistrska naloga, mala hidroelektrarna na reki Sopoti, je izdelana z namenom in ciljem ugotoviti smiselnost koriščenja tega vodnega vira. Izbira in obdelava te teme me je pritegnila iz tega razloga, ker je tu nekoč že obratovala mala hidroelektrarna, ki pa so jo približno pred dvajsetimi leti ustavili. V nalogi sem zajel in predstavil zakonodajo in postopke, ki so potrebni pri izvedbi takega projekta. Na splošno je, moja ugotovitev, da so v naši državi ti administrativni postopki preveč zahtevni, še bolj pa komplicirano zastavljeni. Na koncu naloge sem v ekonomski analizi prikazal in dokazal, z določenimi metodami , da je smiselno postaviti tako elektrarno in jo koristiti kot stalen obnovljiv vir.
Keywords: mala hidroelektrarna, vodne turbine, obnovljivi viri, vodna energija, Sopota, referenčni stroški, deklaracija, modra energija, zelena energija, projektna dokumentacija.
Published: 13.06.2011; Views: 5650; Downloads: 705
.pdf Full text (3,00 MB)

7.
MODEL IZGRADNJE BIOPLINARNE NEMŠČAK
Aleksander Mulec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z združitvijo različnih proizvajalcev hrane na področju Prekmurja leta 2005 nastane nova kooperativna blagovna znamka Skupina Panvita d.d. Z združitvijo in obenem skupnim povečanjem zmogljivosti se povečajo tudi ekološke obremenitve. Skupina Panvita d.d. se tako dnevno srečuje z ekološko problematiko, ki bi jo bilo treba sproti učinkovito in gospodarsko racionalno reševati. Znotraj skupine povezanih podjetij Panvita d.d. se z vsakodnevnim obratovanjem ustvarjajo odpadki na več lokacijah, in sicer: • Dnevni stranski produkt prašičerejske proizvodnje na lokacijah v Nemščaku in v Jezerih je odpadna gnojevka. Ta se zaenkrat še uspešno predela na čistilni napravi ob farmi Nemščak. • Stranski produkt v živilsko predelovalnih obratih MIR d.d. v Gornji Radgoni ter Agromerkur d.o.o. v Murski Soboti so odpadna voda in živalski odpadki. Ta problematika je delno sanirana s postavitvijo lastnih čistilnih naprav ob samih obratih in z odvozom odpadkov s strani pooblaščenih partnerjev. Zaradi zahtev po zmanjšanju stroškov bi bilo treba te procese predelave odpadkov tehnološko nadgraditi in jih organizacijsko povezati. Omenjene stroške bi bilo treba z ustrezno okoljsko politiko spremeniti v dobiček. Slednje pomeni znižanje stroškov na račun odvoza in predelave odpadkov in hkrati ustvarjanje dobička s strani prodane električne energije, ki bi jo pridobivali kot produkt proizvodnje bioplina iz anaerobne razgradnje gnojevke, koruzne silaže in prej omenjenih odpadkov.
Keywords: Zelena energija, bioplin, tržna niša, ekologija, organizacija, ekološki management
Published: 22.11.2010; Views: 2009; Downloads: 199
.pdf Full text (824,19 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica