| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MODEL IZGRADNJE BIOPLINARNE NEMŠČAK
Aleksander Mulec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z združitvijo različnih proizvajalcev hrane na področju Prekmurja leta 2005 nastane nova kooperativna blagovna znamka Skupina Panvita d.d. Z združitvijo in obenem skupnim povečanjem zmogljivosti se povečajo tudi ekološke obremenitve. Skupina Panvita d.d. se tako dnevno srečuje z ekološko problematiko, ki bi jo bilo treba sproti učinkovito in gospodarsko racionalno reševati. Znotraj skupine povezanih podjetij Panvita d.d. se z vsakodnevnim obratovanjem ustvarjajo odpadki na več lokacijah, in sicer: • Dnevni stranski produkt prašičerejske proizvodnje na lokacijah v Nemščaku in v Jezerih je odpadna gnojevka. Ta se zaenkrat še uspešno predela na čistilni napravi ob farmi Nemščak. • Stranski produkt v živilsko predelovalnih obratih MIR d.d. v Gornji Radgoni ter Agromerkur d.o.o. v Murski Soboti so odpadna voda in živalski odpadki. Ta problematika je delno sanirana s postavitvijo lastnih čistilnih naprav ob samih obratih in z odvozom odpadkov s strani pooblaščenih partnerjev. Zaradi zahtev po zmanjšanju stroškov bi bilo treba te procese predelave odpadkov tehnološko nadgraditi in jih organizacijsko povezati. Omenjene stroške bi bilo treba z ustrezno okoljsko politiko spremeniti v dobiček. Slednje pomeni znižanje stroškov na račun odvoza in predelave odpadkov in hkrati ustvarjanje dobička s strani prodane električne energije, ki bi jo pridobivali kot produkt proizvodnje bioplina iz anaerobne razgradnje gnojevke, koruzne silaže in prej omenjenih odpadkov.
Keywords: Zelena energija, bioplin, tržna niša, ekologija, organizacija, ekološki management
Published: 22.11.2010; Views: 1765; Downloads: 179
.pdf Full text (824,19 KB)

2.
MALA HIDROELEKTRARNA NA REKI SOPOTI
Pavel Žnidaršič, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Magistrska naloga, mala hidroelektrarna na reki Sopoti, je izdelana z namenom in ciljem ugotoviti smiselnost koriščenja tega vodnega vira. Izbira in obdelava te teme me je pritegnila iz tega razloga, ker je tu nekoč že obratovala mala hidroelektrarna, ki pa so jo približno pred dvajsetimi leti ustavili. V nalogi sem zajel in predstavil zakonodajo in postopke, ki so potrebni pri izvedbi takega projekta. Na splošno je, moja ugotovitev, da so v naši državi ti administrativni postopki preveč zahtevni, še bolj pa komplicirano zastavljeni. Na koncu naloge sem v ekonomski analizi prikazal in dokazal, z določenimi metodami , da je smiselno postaviti tako elektrarno in jo koristiti kot stalen obnovljiv vir.
Keywords: mala hidroelektrarna, vodne turbine, obnovljivi viri, vodna energija, Sopota, referenčni stroški, deklaracija, modra energija, zelena energija, projektna dokumentacija.
Published: 13.06.2011; Views: 5115; Downloads: 656
.pdf Full text (3,00 MB)

3.
Uvajanje fotovoltaike na Park&Ride parkirišča s primerom mestne občine Maribor
Matjaž Friščić, 2014, master's thesis/paper

Abstract: Fotovoltaika se pojavlja kot hitro rastoč način pridobivanja energije v zasebnem in javnem sektorju. Zaradi hitre rasti te zvrsti »zelene« energije, se v nalogi lotimo analize izvedbe v kombinaciji z Park&Ride sistemom, teoretične prednosti ter slabosti celotnega sistema in premislimo o sami ideji Park&Ride v Mariboru. Cilj naloge je ugotoviti v kakšnem obsegu implementirati sistem v parkirišče ter podati izračune zanje ter kritično oceno. Preko literature in osebnih pogovorov izvedemo teoretično implementacijo v realen sistem, ter podamo različne kombinacije in izračune, ki so lahko temelj za premislek vpeljave v prihodnosti.
Keywords: Ključne besede: fotovoltaika, Park&Ride, Maribor, zelena energija.
Published: 22.07.2014; Views: 775; Downloads: 98
.pdf Full text (3,27 MB)

4.
Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020
Jana Hudernik, 2015, master's thesis

Abstract: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija. Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002. Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost. Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.
Keywords: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini.
Published: 10.02.2016; Views: 768; Downloads: 127
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica