1. |
2. Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setviMarko Žuljan, 2009, master's thesis Abstract: IZVLEČEK
V letih 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v Sloveniji izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo proučili vpliv šestih zelenjadnic na pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.). Zelje kot osnovni posevek je bilo posajeno skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Zelenjadnice so bile posajene v istem časovnem terminu kot zelje po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja. Vse zelenjadnice so bile posajene tudi kot samostojni posevki. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunali smo nekatere kazalce učinkovitosti izrabe pridelovalne površine, časa pridelave, tekmovalnosti vrst in prihodka združene setve. Statistično značilno najvišji pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen pri združeni setvi z rdečo peso in solato, medtem ko je bil najnižji pridelek dosežen v združeni setvi s paradižnikom. Paradižnik je imel največjo tekmovalno moč proti zelju, medtem ko je rdeča pesa pozitivno vplivala na produktivnost zelja. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišja vrednost LER (1,45) je bila dosežena pri združeni setvi zelja in paradižnika ter najmanjša pri združeni setvi zelja in fižola ter zelja in pora (1,19). Kazalci učinkovitosti izrabe pridelovalne površine in časa pridelave so pokazali prednost večine obravnavanj združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki. Kazalec relativne skupne vrednosti (RVT) je pri pridelavi zelja in paradižnika ter zelja in solate v združeni setvi pokazal višji prihodek v primerjavi s prihodkom pridelave paradižnika in solate kot samostojna posevka. Rezultati raziskave so pokazali, da združena setev zelja s preučevanimi zelenjadnicami lahko poveča produktivnost, učinkovitost izrabe pridelovalne površine, časa in prihodka pridelave v primerjavi s samostojnimi posevki.
Keywords: Ključne besede: zelje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), kazalec relativne skupne vrednosti (RVT), ekološko kmetovanje
Published: 04.05.2009; Views: 3859; Downloads: 536
 Full text (1,52 MB) |
3. VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJANika Weber, 2009, undergraduate thesis Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Keywords: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Published: 21.10.2009; Views: 2807; Downloads: 352
Full text (2,17 MB) |
4. Pridelek zelja v združenih setvahMateja Knez, 2010, undergraduate thesis Abstract: Cilj preučevanja je bil primerjati pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.) , kot osnovnega posevka, v združeni setvi s šestimi zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.) in pridelek samostojnega posevka, pridelanega v skladu z zakonodajo za ekološko kmetovanje. Vseh šest zelenjadnic je bilo posejanih ob istem časovnem terminu kot zelje, po aditivem vzorcu združene setve, na sredini medvrstnih prostorov zelja in tudi kot samostojni posevki. Poskus je bil zastavljen po naključnem blok sistemu s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek zelja v združeni setvi z rdečo peso in solato, najnižji pa v združeni setvi zelja s paradižnikom. Vrednosti LER so bile pri vseh obravnavanjih združene setve višje od 1,0. Najvišja vrednost LER (1,49) je bila dosežena pri združeni setvi zelja s paradižnikom ter najmanjša pri združeni setvi zelja in pora (1,12) ter zelja in fižola (1,09). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki.
Keywords: Združena setev, ekvivalent pridelovalne površine (LER), pridelek zelja, ekološko kmetovanje
Published: 14.10.2010; Views: 2040; Downloads: 114
Full text (684,18 KB) |
5. Rast in razvoj koruze in fižola v združeni setvi glede na različno gostoto rastlinSimona Mikl, 2011, undergraduate thesis Abstract: Združena setev natiškega fižola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaži, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fižola v združeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fižola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fižola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fižolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storžev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fižola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fižola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, žetveni indeks, Land Equivalent Ratio v združeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v združeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najnižji pa v združeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v združeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kažejo prednost združene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.
Keywords: koruza, fižol, združena setev, LER, pridelek
Published: 03.05.2011; Views: 3900; Downloads: 293
Full text (769,38 KB) |
6. Kakovost silaže združene setve koruze in natiškega fižolaZdravko Kregulj, 2011, undergraduate thesis Abstract: Združene setve koruze (Zea mays L.) in visokega (natiškega) fižola (Phaseolus vulgaris L. var. vulgaris) imajo po navedbah povzetih iz različne tuje literature visok potencial pri proizvodnji silažnih mešanic, tako smo tudi mi na podlagi poskusa, ki se je izvajal v rastni sezoni 2008 na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor preučevali in določili najugodnejše gostote koruze in primerna razmerja med koruzo in visokim fižolom v združeni setvi za proizvodnjo kakovostne silažne mešanice. Koruza (K) je bila kot čisti posevek in posevek v združeni setvi z natiškim fižolom posejana v gostotah 3, 6, 9 in 12 rastlin m-2 (K3, K6, K9 in K12). Natiški fižol (F) smo v posevek koruze dosejali, ko je bila koruza v rastni fazi BBCH 15 v razmerjih s koruzo 1:1, 1:2, 2:1 (K:F). Po konzervaciji je bila silažna masa spravljenega pridelka koruze in fižola analizirana po standardnem postopku, kjer se je določila koncentracija suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB/SS), surovih maščob (SM/SS), surovega pepela (SP/SS), surovih vlaknin (SV/SS) in brezdušičnega izvlečka v suhi snovi (BDI/SS). Metabolno energijo (ME) in bruto energijsko vrednost (BE) silaže je bila izračunana iz literature. Gostote koruze je vplivala na vsebnost SV/SS, BDI/SS in ME. Razmerje med koruzo in fižolom je vplivalo na koncentracijo SB/SS. V primerjavi s čistim posevkom koruze so imele silažne mešanice združenih posevkov višje vsebnosti SS, SM/SS, ME in SB (razen obravnavanje K3F1,5). Vsa obravnavanja združenega posevka so imela nižje vsebnosti BDI/SS. Najvišja koncentracija SB/SS (86,6 g kg-1) je bila dosežena pri obravnavanju K3F6 in je bila do 26,9 % višja kot v vzorcih ostalih posevkov združene setev, ter za 20,2 g kg-1 višja kot pri vzorcu pridobljenem iz čistega posevka koruze.
Keywords: koruza, natiški fižol, gostota, razmerje, združena setev
Published: 03.05.2011; Views: 2046; Downloads: 179
Full text (966,24 KB) |
7. Analiza klasa pri soržiciMelita Cepec, 2011, undergraduate thesis Abstract: V današnji kmetijski praksi, po desetletjih intenzifikacije, je združena setev novost in pomeni inovativen pristop k pridelavi poljščin. Med slovenske tradicionalne sisteme združenih setev sodi tudi mešani posevek pšenice in rži, imenovan soržica. Poskus je bil izveden leta 2006/07 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor. Cilj diplomskega dela je bil raziskati medsebojni vpliv dveh žit, zastopanih v soržici, na parametre klasa: dolžina klasa, število klaskov, število zrn in maso zrn. Analizirani klasi so bili pridobljeni iz poljskega poskusa, kjer sta bili pšenica (sorte 'Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in rž (sorta 'Walet') posejani v različnih utežnih razmerjih. Ta utežna razmerja so bila umetno zmešana in posejana v prvem letu trajanja poskusa, nato se je pridelek ponovno sejal, vendar so se dejanska utežna razmerja spremenila, zaradi večje konkurenčne sposobnosti rži. Klasi za analizo so bili pobrani v drugem letu trajanja poskusa. Iz rezultatov lahko sklepamo, da rž kot komponenta v združeni setvi ima negativen vpliv na parametre klasa pri pšenici. Ker pri prvotnem 50 % in 25 % deležu posejane pšenice, le –te ni več zaslediti, lahko sklepamo, da je rž bolj konkurenčna, pri čemer ji pomaga njen alelopatski značaj in s tem izpodrine pšenico. V posevkih soržice imajo uporabljene sorte pšenice različno konkurenčno sposobnost, tako je najkonkurenčnejša sorta 'Soissons'. V odvisnosti od sorte ima pšenica kot komponenta v združeni setvi pozitiven in negativen vpliv na parametre klasa rži. Sorta 'Soissons' značilno negativno, in sorta 'Justus' značilno pozitivno vplivata na parametre klasa rži.
Keywords: navadna pšenica, rž, združena setev, alelopatija, analiza klasa
Published: 14.11.2011; Views: 2305; Downloads: 130
Full text (644,18 KB) |
8. PRELIMINARNI REZULTATI POJAVA ŠKODLJIVCEV NA CVETAČI V ODVISNOSTI OD NAČINA PRIDELAVEKatja Hozjan, 2012, undergraduate thesis Abstract: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne pridelovalne sisteme cvetače (Brassica oleracea var. botrytis L.). Poljski poskus je potekal v letu 2012 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Po raziskavi se je pokazal statističen vpliv okopavanja cvetače na zmanjšani pojav kapusovega bolhača (Phyllotreta spp.) v prvem terminu (5.7.2012) spremljanja škodljivcev. V drugem terminu (3.8.2012) ni bilo statističnih razlik na pojav škodljivcev glede pridelovalnega sistema in kultivarja. Združena setev cvetače in bele detelje (Trifolium repens L.) statistično značilno vpliva na zmanjšano prisotnost kapusovega belina (Pieris brassicae L.) v tretjem terminu (3.8. 2012) spremljanja škodljivcev. Cvetača, ki je rasla na črni foliji, je imela statistično značilno večjo prisotnost kapusovega belina v tretjem terminu spremljanja škodljivcev.
Keywords: cvetača, bela detelja, škodljivci, združena setev, podsevek
Published: 23.10.2012; Views: 1280; Downloads: 125
Full text (365,50 KB) |
9. Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setviKlavdija Pangerl, 2013, undergraduate thesis Abstract: Leta 2006 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo preučili vpliv petih zelenjadnic na pridelek korenja (Daucus carota L.). Korenje kot osnovni posevek je bil posejan skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), koper (Anethum graveolens), grah (Pisum sativum L.) in nizek fižol (Phaseolus vulgaris). Zelenjadnice so bile posejane istočasno kot korenje, le sadike solate smo predhodno vzgojili v rastlinjaku Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Vse zelenjadnice so bile posejane po aditivnem vzorcu združene setve, na sredi medvrstnih prostorov korenja. Kot samostojni posevek so bile posejane tudi ostale zelenjadnice. Postavitev poskusa je bil naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek korenja v združeni setvi z nizkim grahom (1,48), najnižji dosežen LER pa je bil v združeni setvi s koprom (0,86). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve korenja z vsemi ostalimi posevki, razen s koprom.
Keywords: korenje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), ekološko kmetovanje, pridelek zelenjadnic
Published: 30.08.2013; Views: 1278; Downloads: 173
Full text (1,80 MB) |
10. Karakteristike klasov rži (Secale cereale L.) in navadne pšenice (Tritium aestivum L.) v odvisnosti od deleža semen v združeni setviAnja Hlade, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Združena setev je rast dveh ali več vrst rastlin na istem prostoru v istem obdobju. Z združeno setvijo želimo doseči višji pridelek ob izrabi virov, ki jih sicer v posamičnem posevku ni možno izrabiti. V letih 2007 in 2008 je bil na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor izveden poljski poskus združene setve. V poskusu so bile proučevane karakteristike klasov rži (sorta 'Walet') in pšenice. Preizkušene so bile različne sorte pšenice ('Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in razmerja v setvi pšenice (0 %, 25 %, 75 % in 100 % pšenice v strukturi posevka). Glede na rezultate sorta pšenice pomembno vpliva na dolžino klasa ter na maso zrnja na klas pri pšenici, pri rži pa sorta pšenice vpliva na vse merjene parametre klasa rži. Najdaljši klas pri pšenici je izmerjen pri sorti 'Pegasus' (7,5 cm), kjer je ugotovljena tudi najvišja masa zrnja na klas (1,4 g). Setvena razmerja pšenice in rži vplivajo na število zrn na klas pšenice in na maso zrnja na klas pšenice. V primerjavi s čistim posevkom pšenice (30,9) je število zrn na klas pšenice v posevku s 25 % deležem pšenice, kjer je prevladovala rž, značilno nižje (26,1). Pri rži je število klaskov na klas rži pri čistem posevku rži višje, kot pri vseh opazovanih setvenih razmerjih.
Keywords: združena setev / navadna pšenica / rž / sorta / delež
Published: 02.02.2015; Views: 1003; Downloads: 107
Full text (560,54 KB) |
