| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Pomen skupnostnega tolmačenja pri premagovanju komunikacijskih ovir na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije : magistrsko delo
Anemari Pušnik, 2024, master's thesis

Abstract: Skupnostno tolmačenje je pogosta oblika tolmačenja v Sloveniji, ki tujejezičnim osebam omogoča dostop do javnih storitev. Zaposleni na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se dnevno srečujejo s tujejezičnimi strankami in se posledično zaradi neznanja tujih jezikov soočajo s številnimi komunikacijskimi ovirami. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako se zaposleni na ZZZS spopadajo s temi ovirami in kakšen je pomen skupnostnega tolmačenja v teh ustanovah. Želeli smo dokazati, da zaposleni na ZZZS niso seznanjeni s skupnostnim tolmačenjem in da se zaradi neprisotnosti tolmačev pogosto soočajo s komunikacijskimi težavami. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa smo zasnovali na podlagi anketnega vprašalnika. Z izsledki smo dokazali, da zaposleni na ZZZS niso seznanjeni s skupnostnim tolmačenjem in da morajo pri svojem delu redno premagovati komunikacijske ovire. Poleg tega smo ugotovili, da ZZZS tujejezičnim strankam ne zagotavlja tolmačev in da se večina zaposlenih zaveda, da bi tolmač olajšal sporazumevanje s tujejezičnimi strankami.
Keywords: skupnostno tolmačenje, javna uprava, komunikacijske ovire, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 26
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Primerjalna analiza zdravstvenih zavarovanj izbranih zavarovalnic v Sloveniji
Blaž Roškarič, 2023, master's thesis

Abstract: Zdravstveno zavarovanje ima dandanes v naših življenjih zelo pomembno vlogo. Namreč, z zdravstvenim zavarovanjem ne poskrbimo samo za lastno zdravje, temveč se s tem zaščitimo tudi pred visokimi stroški zdravstvenih storitev. V primeru, da zdravstvenega zavarovanja nimamo sklenjenega, moramo za vsako zdravstveno storitev odšteti kar nekaj denarja. Če pa imamo sklenjeno zavarovanje, potem je zavarovalnica tista, ki pokrije nastale stroške storitev oz. nam te tudi vrne. Začetek nastajanja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji sega v 19. stoletje in se je razvijalo skozi različna obdobja – prva svetovna vojna, Kraljevina SHS, druga svetovna vojna, Jugoslavija in samostojna država. Največji razvoj in napredek zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji se je zgodil po osamosvojitvi države. Zakonska opredelitev zdravstvenega zavarovanja pravi, da je to zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije različne stroške in izplačila v povezavi z zdravstvenimi storitvami, zdravili, medicinsko-tehničnimi pripomočki in denarnimi nadomestili. Poznamo dve vrsti zdravstvenih zavarovanj, in sicer obvezno ter prostovoljno, ki ima uvedeno štiri oblike, in sicer dopolnilno, dodatno oz. nadstandardno, nadomestno in vzporedno zdravstveno zavarovanje. Za vsako od teh so opisane, predstavljene in prikazane različne lastnosti in pomembnosti. Štiri največje slovenske zavarovalnice, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Sava, d.d., Generali d.d. in Vzajemna, d.v.z., so v zadnjih letih povečale delež velikosti na zavarovalniškem trgu in tako utrdile svoj položaj med največjimi. Omenjene slovenske zavarovalnice so bile primerjane na podlagi naslednjih petih primerjalnih kriterijev: zavarovalna vsota, zavarovalna premija, doba trajanja zdravstvenih zavarovanj, število zavarovancev in čisti prihodki od zavarovalnih premij iz zdravstvenih zavarovanj. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih oz. finančnih poročil in uradnih spletnih strani omenjenih zavarovalnic. Glavne ugotovitve kažejo, da imajo štiri največje slovenske zavarovalnice enako lastnost glede dobe trajanja ZZ, in sicer pri vseh štirih je doba trajanja eno leto, medtem ko se v višini zavarovalne vsote, zavarovalne premije, številu zavarovancev in čistih prihodkov od zavarovalnih premij iz ZZ razlikujejo oz. so med seboj primerljive. To je seveda odvisno od tega, kateri zavarovalni produkt zdravstvenega zavarovanja ima zavarovanec pri omenjenih zavarovalnicah. Podatkov o tem, koliko znaša višina zavarovalne vsote pri Savi nimajo razkritih, kajti to je del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Keywords: zdravstveno zavarovanje, zavarovalnica, obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, produkti zdravstvenih zavarovanj, slovenske zavarovalnice.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 768; Downloads: 193
.pdf Full text (1,75 MB)

3.
Pridobitev in kritje medicinsko tehničnih pripomočkov v Sloveniji in na Hrvaškem
Saša Cigut, 2022, master's thesis

Abstract: Uvod: Medicinsko-tehnični pripomočki predstavljajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, ki je med državami članicami Evropske unije različno urejeno. Naš namen je bil raziskati, do kakšnih razlik prihaja pri financiranju, postopkih, predpisovanju, kritju stroškov, trajnostni dobi in pridobitvi medicinsko-tehničnih pripomočkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Metode: Izvedli smo pregled tuje in slovenske literature s področja medicinsko-tehničnih pripomočkov. Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo raziskovanja, pri čemer smo med seboj primerjali 92 pripomočkov v slovenskem in hrvaškem seznamu s šifrantom medicinsko-tehničnih pripomočkov. Pripomočke smo primerjali ter za prikaz ugotovitev uporabili statistično opisno analizo. Rezultati: Ugotavljamo, da v Sloveniji in na Hrvaškem ne obstajajo statistično značilne razlike v cenovnem standardu izbranih medicinsko-tehničnih pripomočkov (P>0,05) in da imajo zavarovane osebe v obeh državah pravico do pripomočkov. Določene pripomočke lahko predpiše isti tip zdravnika v obeh državah. Vseh pripomočkov ni možno dobiti na izdajo in izposojo v Sloveniji in na Hrvaškem, prav tako se med državama razlikuje trajnostna doba pripomočkov. Razprava in sklep: Kljub razlikam je vsem zavarovanim osebam v obeh državah omogočen dostop do medicinsko-tehničnih pripomočkov. Zdravstveni sistem in zdravstveno zavarovanje je v obeh državah podobno urejeno. Menimo, da bosta v prihodnje s sprejetjem in upoštevanjem enotne evropske zakonodaje pridobitev in dostop do pripomočkov lažja in na voljo več uporabnikom.
Keywords: medicinsko-tehnični pripomočki, zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, predpis MP, financiranje zdravstvenega varstva
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 1285; Downloads: 81
.pdf Full text (2,60 MB)

4.
Problematika financiranja in stroškov servisiranja medicinskih pripomočkov v sloveniji iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Lara Švetak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes se soočamo s procesom staranja prebivalstva, ki za državo predstavlja veliko obremenitev kot so rast izdatkov za zdravstvo, pokojnino in za druge s staranjem povezane izdatke. Bistvena razloga, da se v Sloveniji prebivalstvo neprestano stara sta relativno nizka rodnost in podaljševanje povprečne pričakovane življenjske dobe. Podaljševanje pričakovanega trajanja življenja je tesno povezano z zdravstvenimi spremembami oziroma spremembami v zdravstvenem stanju prebivalstva nasploh. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spoznali smo ZZVZZ ( Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), ki določa vrste pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihovo uveljavljanje na podlagi Pravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predstavili smo tudi načine financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in pomen prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Nadalje smo predstavili področje medicinskih pripomočkov, ki so pravica zavarovanih oseb v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Analizirali smo podatke o stroških izdanih, izposojenih in servisiranih medicinskih pripomočkov, financiranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter predstavili skupine medicinskih pripomočkov, ki določilno vplivajo na skupne stroške za medicinske pripomočke.
Keywords: obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, medicinski pripomočki, pravice zavarovanih oseb do medicinskih pripomočkov, servisiranje medicinskih pripomočkov.
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1254; Downloads: 126
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Vloga in pomen dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Eva Bolcar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo pojasnili urejenost zdravstvenega varstva v Sloveniji, podrobneje smo obravnavali področje dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Želeli smo prikazati njuno vlogo in pomen v naši državi ter navesti razloge, zakaj se bosta le-ta v prihodnosti še povečevala. V nadaljevanju smo predstavili zavarovalnice, ki ponujajo takšna zavarovanja na zavarovalniškem trgu v Sloveniji in opravili podroben pregled ponudbe zavarovalnih produktov, ki jih nudijo ter se seznanili z novostmi, s katerimi se dandanes srečujemo na omenjenem področju. Na podlagi pridobljenih statističnih podatkov smo predstavili prihodke premij in odhodke za škode zavarovalnic iz naslova dopolnilnih in dodatnih zdravstvenih zavarovanj, pri katerih smo izločili inflacijske vplive. Navedli smo tudi podatke o številu zavarovancev in o premijah, ki jih morajo zavarovanci plačevati za zagotovitev pravic. V zadnjem delu raziskovalnega dela smo predstavili značilnosti dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nekaterih tujih državah, ki so članice Evropske unije in so tipični predstavniki omenjenih zavarovanj.
Keywords: zavarovalništvo, zdravje, zdravstveno varstvo, dodatno zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Published in DKUM: 09.12.2019; Views: 1765; Downloads: 280
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Predhodna odobritev čezmejnega zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije : diplomsko delo
Edita Beganović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Z razvojem notranjega trga EU je bilo neizogibno, da se bodo razvile tudi pravice na področju zdravstvenih storitev v drugih državah članicah. Zdravstvo je sicer v domeni vsake članice, a kadar gre za prehajanje med državami članicami, ima EU pristojnost urejati takšna razmerja. Raziskave kažejo, da večina Evropejcev ne pozna pravic glede zdravljenja v tujini in povračila stroškov za zdravljenje. Ljudje se odločajo za čezmejno zdravljenje, če živijo na obmejnem področju ali kadar gre za visoko specializirano oskrbo, bližino družinskih članov, ki prebivajo v drugi državi članici, dostop do drugačnega načina zdravljenja, kot ga imajo v državi članici zdravstvenega zavarovanja ter zaradi kakovostnejše storitve. Zavarovana oseba se mora pozanimati, ali je za zdravljenje, ki ga želi opraviti v drugi državi članici, potrebna predhodna odobritev. Ta se lahko uveljavlja na podlagi Uredbe 883/2004 ali Direktive 2011/24/EU. Kadar se uveljavlja čezmejno zdravljenje na podlagi Uredbe 883/2004, je predhodna odobritev vedno pogoj za takšno zdravljenje. Odobri se, ko gre za storitve iz košarice pravic, hkrati pa so izčrpane vse možnosti zdravljenja, zdravljenje doma ni na voljo ali v primeru predolgih čakalnih dob. Stroški v višini dejanske vrednosti se povrnejo le v primeru predhodne odobritve in sicer jih plača nosilec socialnega zavarovanja neposredno izvajalcu storitve, zdravstvene storitve pa se lahko uveljavljajo samo pri izvajalcih v javni mreži. V primeru Direktive 2011/24/EU se predhodna odobritev uporablja le za določene storitve iz košarice pravic (bolnišnično zdravljenje, zahtevne in drage storitve, storitve z večjim tveganjem, vprašanje varnosti in kakovosti). Stroški se povrnejo za vse primere predhodne odobritve, a le v vrednosti zdravstvene storitve v državi nosilki zavarovanja. Zavarovanec prosto izbira med zdravstvenimi storitvami javnih in zasebnih izvajalcev, katerim tudi sam plača, nosilec socialnega zavarovanja pa mu nato vrne znesek, do katerega je upravičen na podlagi izračunov.
Keywords: čezmejno zdravljenje, predhodna odobritev, stroški, zdravstveno zavarovanje, država članica, Evropska unija.
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1288; Downloads: 121
.pdf Full text (849,24 KB)

7.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Keywords: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Published in DKUM: 12.11.2018; Views: 1965; Downloads: 221
.pdf Full text (3,30 MB)

8.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti javnega zavoda s področja zdravstva
Monika Jesih, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vsi zdravstveni domovi temeljijo na načelih pravičnosti, solidarnosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev ne glede na finančne zmožnosti posameznika. Gre za neprofitne organizacije, ki so s strani financiranja odvisne od drugih, predvsem od ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občin. Cilj vseh zdravstvenih domovov je pomagati bolnim in poškodovanim ljudem, ne glede na njihov status oziroma socialne razmere. Vseeno je ali govorimo o profitni ali neprofitnih organizacijah vse si želijo čim boljše poslovanje v primerjavi s konkurenco ter, da so stranke zadovoljne. Pri vseh organizacijah je pomembno, da imajo zastavljene cilje, saj le tako lahko sledijo ali so bile uspešne glede na predhodna leta in ali so vse cilje izpolnile ali pa pri katerem ni prišlo do realizacije. V diplomskem delu smo predstavili merjenje učinkovitosti in uspešnosti v javnih zavodih z ekonomskimi in neekonomskimi kazalniki, slednji so manj dodelani kot ekonomski in se skozi leta še razvijajo. Primerjali smo zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, zdravstveni dom Ptuj in zdravstveni dom Slovenska Bistrica, pri tem smo uporabili podatke, ki so podani v letnih in poslovnih poročilih za leto 2014 in leto 2015.
Keywords: zdravstveni domovi, zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, učinkovitost, neekonomski kazalniki
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1901; Downloads: 262
.pdf Full text (1,43 MB)

9.
Izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveniji
Dejan Mehle, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva v Sloveniji je zagotovljena na podlagi 51. člena Ustave RS. Zdravstvena dejavnost se izvaja kot javna služba v okviru mreže javne zdravstvene službe. Slednja je sestavljena na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Na primarni ravni jo je dolžna zagotoviti občina, na sekundarni in terciarni ravni pa država. Obveznosti javne službe v zdravstvu lahko opredelimo kot obveznost zagotavljati: univerzalne storitve, trajnost, kakovost, dostopnost in varstvo pacientovih pravic. Univerzalnost storitev v zdravstvu je tesno povezana z obsegom zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Trajnost predstavlja obveznost izvajalca javne službe, da opravlja zdravstveno dejavnost trajno in nepretrgano. Kakovost v zdravstvu definiramo kot eno izmed ravni, ki pomagajo pri ocenjevanju uspešnosti sistema zdravstvenega varstva. Dostopnost pomeni obveznost izvajalca zdravstvene javne službe, da omogoči uživanje zdravstvenih storitev vsem po dostopni ceni. Varstvo pacientovih pravic določa pravice in obveznosti pacienta ter njegovo pravno varstvo v primeru spora.
Keywords: zdravstvena dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, javne službe, univerzalna storitev, trajnost, kakovost, dostopnost, varstvo pacientovih pravic
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 2291; Downloads: 271
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
Primerjava sistemov zdravstvenega zavarovanja med Slovenijo in Hrvaško na področju zobozdravstva
Maja Prohart, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Največjo vrednoto vsakega posameznika predstavlja zdravje, posameznikova pravica do zdravja pa je relativna. Čeprav je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, nosi določeno odgovornost tudi država, kar pomeni, da mora poskrbeti za socialno varnost in zdravstveno zavarovanje svojih prebivalcev. Pravila, ki ju zagotavljajo, se zaradi prilagajanja razmeram nenehno spreminjajo. Dokler ne zbolimo ali se poškodujemo, niti ne pomislimo na zdravstveno zavarovanje, ki nam v teh trenutkih daje varnost. V primeru urejenega zdravstvenega zavarovanja nas ne bo skrbelo, kako bomo poravnali račun zdravstvene oskrbe. V magistrskem delu je po zgodovinskem pregledu predstavljen sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. Posebno poglavje je namenjeno primerjavi zobozdravstvenih storitev med Slovenijo in Hrvaško. Ob nastajanju magistrskega dela je bilo ugotovljeno, da ni večjih razlik v delovanju zdravstvenih sistemov v izbranih državah. Velike razlike se pojavljajo v cenah, kar je posledica gospodarskega položaja in standarda v posamezni državi.
Keywords: Zdravstveno zavarovanje, sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, sistem zdravstvenega zavarovanja na Hrvaškem, Direktiva 2011/24/EU, cene zobozdravstvenih storitev.
Published in DKUM: 07.07.2017; Views: 1424; Downloads: 189
.pdf Full text (479,74 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica