| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacije
Urška Kapun Hozjan, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %). Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Keywords: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Published: 19.12.2019; Views: 366; Downloads: 67
.pdf Full text (999,93 KB)

2.
KOMUNIKACIJA IN ZADOVOLJSTVO PACIENTOV V SPECIALISTIČNI AMBULANTNI DEJAVNOSTI
Janja Ocepek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija ima ključni pomen tudi v zdravstvu. Zdravstveni delavci bi težko pomagali pacientom, če z njimi ne bi mogli, znali komunicirati. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v specialistični ambulantni dejavnosti, učinkovito komunikacijo s pacientom, vlogo in pomen komunikacije v procesu naročanja in obravnave pacienta pri specialističnem pregledu, pomen prvega stika med pacientom in medicinsko sestro, ovire, ki jih srečujemo pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije.
Keywords: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, specialistična ambulantna dejavnost.
Published: 14.10.2016; Views: 658; Downloads: 82
.pdf Full text (1,08 MB)

3.
MEDOSEBNI ODNOSI IN IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V TIMU ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMU STREJŠIH OBČANOV
Rok Bernad, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Medosebni odnosi igrajo ključno vlogo v timu in celotnem procesu zdravstvene nege. To se kaže v uspešnosti in osebnem zadovoljstvu zaposlenih ter v njihovem sodelovanju in timskem delu. Tim je skupina dveh ali več ljudi, ki delujejo v interakciji, da bi dosegli določen cilj. Ker so člani tima v domovih starejših občanov nenehno izpostavljeni raznim oblikam stresa, pomanjkanju kadra, delu v treh izmenah in usmerjanju zdravstvene nege k individualnim potrebam starostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kakšni so medosebni odnosi zaposlenih v timu zdravstvene nege in oskrbe in ali so pri zaposlenih prisotni simptomi izgorevanja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. V empiričnem delu smo proučili, analizirali in sintetizirali zbrane primarne in sekundarne vire podatkov. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. Anketo smo razdelili med 31 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi in sicer v mesecu avgustu 2016. Rezultati: Ugotovili smo, da so medosebni odnosi v timu izbranega doma starejših občanov relativno dobri, saj se večina anketiranih v timu počuti dobro in da se še ne čuti izgorelost posameznika na delovnem mestu, se pa že opažajo začetki izgorelosti. Iz raziskave smo ugotovili še, da je eden od razlogov za slabo počutje oz. slabe odnose tudi obrekovanje med sodelavci, kar se pa po njihovem mnenju s pogovori da odpraviti. Med ostalimi slabše ocenjenimi vzroki je še nezadostna komunikacija med zaposlenimi, da vodstvo ne nagrajuje zaposlenih za uspešnost in prekratek delovnik za uspešno opravljanje dela. Sklep: Rešitev za dobre medosebne odnose in zmanjšanje izgorelosti med zaposlenimi, je v vodstvu in sicer z rednimi timskimi sestanki z zaposlenimi glede odnosov na delovnem mestu, v boljši organizaciji dela, v nagrajevanju kadra za uspešno opravljeno delo ter v organiziranju raznih izobraževanj glede medosebnih odnosov med zaposlenimi. Prav tako lahko vsak posameznik vpliva na dobre medosebne odnose, če le prisluhne svojemu sodelavcu, mu pomaga, skratka, da se zaveda, da v timu ni sam in da je treba upoštevati tudi voljo drugih. Prav pogovori s prijateljskim druženjem izven delovnega čas morda lahko v celoti rešijo obstoječe probleme s koristnimi predlogi.
Keywords: medosebni odnosi, stres, izgorelost, zdravstveni tehnik, medicinska sestra, timsko delo. 
Published: 12.10.2016; Views: 1252; Downloads: 144
.pdf Full text (784,64 KB)

4.
UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Renata Tomplak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali. Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije. Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo. Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP. Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Keywords: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Published: 12.05.2016; Views: 1752; Downloads: 310
.pdf Full text (2,06 MB)

5.
IZGOREVANJE ZAPOSLENIH V NEGOVALNEM TIMU DOMA ZA STAREJŠE
Breda Prekoršek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: IZVLEČEK Teoretična izhodišča: Izgorevanje zaposlenih v zdravstvenonegovalnih timih je pereč problem, ki ruši fizično in psihično zdravje zaposlenih. Zaradi zmanjšane delovne storilnosti izgorelih delavcev in povečane bolniške odsotnosti povzroča velike težave tudi delodajalcem. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke za izgorevanje zaposlenih v negovalnem timu doma za starejše in predstaviti ukrepe, ki jih je za zmanjševanje izgorevanja mogoče izvesti na ravni organizacije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o izgorevanju na podlagi študija, presoje in kritične analize domače in tuje strokovne in znanstvene literature. V empiričnem delu je prikazana strukturna analiza. Opravljena je bila po analizi odgovorov v anonimnem anketnem vprašalniku. Ta je v prvem delu zajemal 15 vprašanj zaprtega tipa, v drugem delu pa tri sklope vprašanj za ugotavljanje stopnje izgorelosti; vprašanja so bila povzeta po Schmiedlu (2011). Raziskava je potekala julija in avgusta 2014 v Domu Danice Vogrinec Maribor. V njej je sodelovalo 111 članov negovalnega tima. Rezultati: Strukturna analiza rezultatov ankete je pokazala, na katerem delovnem mestu v negovalnem timu zaposleni najbolj izgorevajo, kakšni so ključni razlogi za izgorevanje v negovalnem timu in kateri so predlogi za preprečevanje izgorevanja. Ovržena hipoteza o hudi izgorelosti najmanj ene desetine zaposlenih v negovalnem timu kaže, da ima dom starejših še možnosti, da z lastnimi ukrepi za preprečevanje izgorevanja prepreči hudo izgorelost negovalnega tima. Sklep: Glede na ugotovljeni pojav izgorevanja zaposlenih v negovalnem timu, ki so pri svojem delu skoraj nenehno v neposrednem osebnem stiku s stanovalci doma, z njihovimi svojci oziroma zastopniki, je potrebno, da dom starejših sprejme dejstvo o izgorevanju zaposlenih v negovalnem timu in potem tudi ukrepe za njegovo preprečevanje.
Keywords: diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, bolničar negovalec, izgorelost, tim.
Published: 13.07.2015; Views: 1106; Downloads: 158
.pdf Full text (1,35 MB)

6.
ZDRAVSTVENA OSKRBA V SLOVENSKI VOJSKI
Gregor Polanec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili organizacijo, sestavo, naloge in zmogljivosti Vojaške zdravstvene enote kot nosilke zdravstvenega varstva v Slovenski vojski. Podrobneje smo definirali in opisali osnovne poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski vključujoč razširjene kompetence določenih zdravstvenih kadrov, ki so specifične prav za zagotovitev zdravstvene oskrbe in nege v vojnih in izrednih razmerah. Pri tem smo še dodatno izpostavili vlogo bojnega reševalca, ki ni predstavnik zdravstvenega kadra, a ima eno izmed ključnih vlog pri zdravstveni oskrbi na bojišču. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo opirajoči se na razpoložljive pisne dokumente, to so predvsem navodila, priročniki, elaborati in ostalo pisno gradivo, ki ga Vojaška zdravstvena enota uporablja pri svojem delu. Na podlagi tega smo predstavili njeno organizacijo in delovanje. Gradivo je rezultat teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj pripadnikov Vojaške zdravstvene enote. Rezultati kažejo, da je Vojaška zdravstvena enota s svojim kadrom, organizacijo, standardi, izkušnjami in načinom delovanja sposobna uspešno zagotoviti zdravstveno oskrbo ne le v vojnih razmerah, ampak tudi v civilni sferi ob izrednih dogodkih. Izkušnje pridobljene pri sodelovanju njenih pripadnikov na mednarodnih misijah in vajah pa jo postavljajo ob bok ostalim zdravstvenim enotam držav zaveznic.
Keywords: vojaška zdravstvena enota, zdravstvena oskrba in nega v Slovenski vojski, razširjene kompetence zdravstvenega osebja, bolničar, zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstvenik
Published: 22.10.2013; Views: 1861; Downloads: 319
.pdf Full text (466,93 KB)

7.
Obvladovanje stresa na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika
Ksenija Benčuk, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Stres pri delu postaja vse bolj pereč problem sodobne družbe. Medicinska sestra in zdravstveni tehnik se pri svojem delu srečujeta z vrsto stresorjev. Ne prepoznava in neobvladovanje le teh puščata kvarne posledice na psihofizičnem zdravju zaposlenega, kar ima negativne posledice tudi za organizacijo. V diplomskem delu so zajete vrste stresa, simptomi, ter vzroki in posledice stresa. Predstavljene so učinkovite strategije obvladovanja stresa. V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kako se medicinske sestre in zdravstveni tehniki soočajo z obremenitvami in na kakšen način obvladujejo stresne situacije. Raziskovalna metodologija: Raziskava, ki je bila opravljena decembra 2012 je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo anketnega vprašalnika, ki je zajemal 13 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na različnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na to, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresnim situacijam. Za soočanje z delovnimi obremenitvami uporabljajo strategije, s katerimi učinkovito obvladujejo stresne situacije. Slabše pa obvladujejo lasten življenjski slog in delovno okolje. Sklep: Obvladovanje stresa se prične s prepoznavo vzroka stresa. Potrebno se je z njim soočiti in ga obrniti sebi v prid, saj se le tako njegov škodljiv vpliv ne odraža na zdravju zaposlenih. Delovna organizacija lahko s svojim delovanjem doprinese k bolj zdravemu delovnemu okolju z uvedbo različnih programov za obvladovanje stresa, ki zaposlenim nudijo podporo in pomoč pri razvijanju lastnih metod obvladovanja stresa. Odgovornost za svoje življenje in zdravje pa nosi vsak sam in rešitev je lahko že v preprosti preusmeritvi lastnih misli.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, obvladovanje stresa.
Published: 10.07.2013; Views: 2400; Downloads: 432
.pdf Full text (1,42 MB)

8.
Zagotavljanje varstva osebnih podatkov v zdravstvenih organizacijah
Simona Oletič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do varstva osebnih podatkov je pomemben del na področju zdravstva. Člani negovalnega tima vsakodnevno obdelujejo in zbirajo podatke o pacientu. Poznavanje pravic in dolžnosti varstva osebnih podatkov pacienta zaščiti pred razkritjem in napačnim obdelovanjem podatkov. Gre za graditev splošnega zaupanja pacientov in nenazadnje kot kakovost storitve. Namen diplomskega dela je predstaviti Zakon o varstvu osebnih podatkov, kjer se zakonodaja nanaša na področje zdravstvene nege.
Keywords: medicinska sestra – zdravstveni tehnik, varstvo osebnih podatkov, zdravstvena organizacija
Published: 07.01.2013; Views: 1072; Downloads: 104
.pdf Full text (4,60 MB)

9.
Stres med člani negovalnega tima
Ana Borzić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisane teorije stresa, dejavniki, ki povzročajo nastanek stresa, prikazan je test za njegovo merjenje, pa tudi način, kako se stresu upreti. Na vseh delovnih področjih se v zadnjem času poveča zanimanje za nastanek in posledice stresa. Pričekovati je, da medicinska sestra, ki dela na oddelku, mnogo bolj izpostavljena stresom, kot pa tiste medicinske sestre, ki delaju v primarnem zdravstvu. Namen. Raziskave je bil ugotoviti odzive ljudi na stres, vpliv stresa na zdravje ljudi ter vzroke prisotnosti stresa pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih. Prav tako je namen prikazati možnosti delovanja za zaščito pred stresom v poklicnem življenju ter ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik o dejavnikih stresa na delovnem mestu temelji na standardiziranem vprašalniku – Occupational Stress Questionnaire. Anketirali smo 40 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov zaposlenih na Kliniki za interno medicino v Splitu. Rezultati raziskave. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da zdravstveni delavci v bolnišnicah doživljajo več različnih stresorjev z veliko intenziteto. Najpogostejši stresorji so finančni dejavniki, delovni čas in pomanjkanje osebja. Medicinske sestre, v primerjavi z zdravstvenimi tehniki, doživljajo določene stresorje intenzivneje. Ti so preobremenjenost na delu in časovni roki za opravljanje delovnih nalog. Zdravstveni tehniki kot intenzivnejše stresorje navajajo izobraževanje in manjšo možnost profesionalnega napredovanja. Sklep. Rezultati so bili pričakovani, ker so medicinske sestre in zdravstveni tehniki nezadovoljni z delovnimi pogoji v zdravstvu, še posebej pa s finančnimi dejavniki (neustrezen osebni dohodek, materialna sredstva), s pomanjkanjem zdravstvenega osebja ter s sistematizacijo dela, vse to pa povzroča preobremenitev na delu, kar povzroči stres.
Keywords: Medicinska sestra, zdravstveni tehnik, stres na delovnem mestu, stresorji.
Published: 10.10.2012; Views: 1982; Downloads: 354
.pdf Full text (1,09 MB)

10.
Negovalni tim in komunikacija v zdravstveni negi
Ignac Balažic, 2012, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili psihodinamične elemente komuniciranja posameznika in dinamiko negovalnega tima. Opisane so določene komunikacijske veščine, ki so potrebne za uspešno medsebojno sodelovanje. Namen je ugotoviti ali se medicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi zavedajo pomena komunikacije za profesionalno delo v zdravstveni negi. Prav tako je namen ugotoviti, kako medicinske sestre in zdravstveni tehniki ocenjujejo komunikacijo na oddelku. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je uporabljena kvantitativna metodologija. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo in grafičnim prikazom. Rezultati ankete so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter PASW Statistics 18. Rezultati raziskave. Iz rezultatov ankete je razvidno, da komunikacija vpliva na medosebne odnose v negovalnem timu. Negovalni timi ocenjujejo, da med negovalnimi timi poteka slaba komunikacija. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 29 (69 %) anketirancev meni, da so najpogostejše ovire za komunikacijo pomanjkanje časa, preobremenjenost in neučinkovit pretok informacij. Medicinske sestre so izpostavljene različnim stresnim dejavnikom na delovnem mestu. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da ima komunikacija osrednjo vlogo pri timski obravnavi pacienta med člani negovalnih timov ter osrednjo vlogo pri timski obravnavi pacienta. Potrebno je pripraviti izboljšave, glede na izpostavljene ovire, ki jih kažejo rezultati raziskave. Stres na delovnem mestu ima velik vpliv na člane negovalnih timov in negativno vpliva na komunikacijo.
Keywords: Medicinska sestra, zdravstveni tehnik, komunikacija, izgorevanje, stres, preobremenjenost, organizacija.
Published: 01.02.2012; Views: 7290; Downloads: 1871
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica