Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo in poznavanje vitkih pristopov med zdravstvenimi delavci v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri zdravstveni delavci poznajo metode vitkih pristopov, kot so 5S, KAIZEN, KANBAN, SMED in 7 IZGUB, ter kako pogosto in na kakšen način jih uporabljajo v praksi. Z empirično raziskavo, izvedeno s pomočjo anketnega vprašalnika med 160 zdravstvenimi delavci, so bile analizirane razlike v poznavanju glede na vrsto zdravstvene ustanove, stopnjo izobrazbe in delovno mesto. Rezultati so pokazali nizko raven splošnega poznavanja vitkih pristopov – več kot dve tretjini anketiranih zanje še ni slišalo. Kljub temu je večina anketirancev izrazila pripravljenost za dodatno izobraževanje in prepoznala potencial teh metod za izboljšanje delovnih procesov. Statistične analize so potrdile, da obstajajo razlike v poznavanju metod glede na vrsto ustanove: največje poznavanje je bilo zaznano v bolnišnicah, najmanjše pa v domovih za starejše. Ugotovljena je bila tudi povezava med zaznavo koristi vitkih pristopov in pripravljenostjo za izobraževanje, medtem ko povezava s stopnjo izobrazbe ni bila statistično značilna. Najpogosteje uporabljena metoda je bila 5S, medtem ko so druge metode uporabljali redkeje. Najpogostejše ovire za uvedbo vitkih pristopov so bile pomanjkanje časa, izobraževanja in podpore vodstva. Kljub temu rezultati nakazujejo, da obstaja visoka raven interesa za njihovo uporabo, kar predstavlja pomembno priložnost za nadaljnje usposabljanje in organizacijske spremembe. Delo poudarja potrebo po večji ozaveščenosti, strateški podpori in sistematični uvedbi vitkih pristopov, saj ti lahko prispevajo k boljši organizaciji dela, večji učinkovitosti in višji kakovosti zdravstvene oskrbe.
Keywords: Vitki pristopi, zdravstveni delavci, organizacija dela, optimizacija procesov, zdravstveni sistem
Published in DKUM: 30.06.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (1,29 MB)

Abstract: Zagotavljanje zdravstvenih storitev je vse bolj oteženo z različnimi dejavniki. Digitalizacija lahko reši številne težave in zato je deležna vse večje pozornosti. Na osnovi študija literature je bila izvedena raziskava različnih metod digitalizacije zdravstva. Identificirani in analizirani sta bili tehnologiji, ki tako dopolnjujejo kot tudi nadomeščajo tradicionalne metode zagotavljanja zdravstvenih storitev. Uvod IKT v medicino je bil predstavljen na primeru nedavno digitalizirane države Ukrajine. Eden glavnih ciljev zaključnega dela je identifikacija praktičnih primerov širše uporabe sodobnih orodij za digitalizacijo. Z namenom ugotovitve razlik v procesu in načinu digitalizacije medicine je bila izvedena primerjalna analiza elektronskega zdravstva Ukrajine in Slovenije.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, telemedicina, zdravstveni podatki, eZdravje, medicinski informacijski sistem.
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 596; Downloads: 67
Full text (2,02 MB)

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Keywords: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1024; Downloads: 155
Full text (604,56 KB)

Abstract: Zdravje postaja vedno bolj pomembno za gospodarski razvoj, konkurenčnost in produktivnost, zato si države prizadevajo, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi čim boljši in učinkoviti. Sistemi zdravstvenega varstva predstavljajo zelo široko in zapleteno področje. V njem se prepletajo tako vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev kot plačnikov in regulatorjev ter odločevalcev. Demografske in tehnološke spremembe so v zadnjem desetletju glavni razlog, da se večina držav v svetu in Evropi, kakor tudi v Sloveniji, srečuje s problematiko financiranja zdravstva in finančno vzdržnostjo zdravstvenih sistemov. Uspešnost financiranja vsakega zdravstvenega varstva se kaže prav v zbiranju zadostnih finančnih sredstev. V Sloveniji se bomo soočili z zmanjšanjem delovno sposobnega prebivalstva, ki predstavlja glavne plačnike prispevkov v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, in s povečanjem izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva. Slovenija mora poiskati nove, zadostne in stabilne vire za financiranje zdravstvenega varstva. To bo dosegla s korenitimi reformami, ki so bile do sedaj neuspešne ali pa nedorečene. Slovenija ima po oceni domačih in tujih strokovnjakov na področju zdravstva trenutno še vzdržno financiranje. Sistem financiranja je dober tako glede pravičnosti kot tudi dostopnosti, vendar bi ohranjanje sedanjih sistemov socialne zaščite tudi v bodoče postalo nevzdržno.
Keywords: zdravstveni sistem, financiranje zdravstvenega varstva, kazalniki poslovne učinkovitosti, finančni kazalniki, tržna dejavnost
Published in DKUM: 31.08.2021; Views: 1035; Downloads: 110
Full text (2,66 MB)

Abstract: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Keywords: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 1127; Downloads: 0