| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 201
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Zadovoljstvo zaposlenih v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica
Brigita Špes, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na zadovoljstvo pri delu deluje mnogo dejavnikov, ki izhajajo iz konkretnega delovnega okolja. So rezultat ocene dela ali doživljanja pri delu. Le zadovoljni zaposleni so lahko tudi uspešni in prispevajo k kakovosti dela. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti kako so zaposleni zadovoljni z delovnimi pogoji, kakšno je medsebojno komuniciranje, pretok informacij, kako so zadovoljni z rezultati dela in kakšno motivacijo jim predstavlja plača in druge vrednote. V anketi je sodelovalo 64 od 84 zaposlenih v zdravstvenem domu. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik »Merjenje zadovoljstva zaposlenih v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica« v povezavi z ISO standardom kakovosti. Podatke smo obdelali s pomočjo programa Excel, določitvijo absolutnih frekvenc in mediane. Povprečna ocena zadovoljstva zaposlenih je bila 3,6, kar smo ocenili kot dobro. Rezultati so nam pokazali na katerih področjih moramo ukrepati, da bomo ob povečanem zadovoljstvu dosegli povečano učinkovitost zaposlenih in posledično zadovoljstvo pacientov.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, kakovost v zdravstvu, komunikacije, zdravstveni dom.
Published: 15.07.2009; Views: 3411; Downloads: 543
.pdf Full text (3,47 MB)

32.
Medsebojni odnosi med negovalnim in zdravstvenim timom
Bojan Grobelšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Medsebojni odnosi so pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje udeleženih. V zdravstvenem sistemu sta se formirala negovalni in zdravstveni tim, ki sta v medsebojno soodvisnem položaju. Neprenehoma se usklajujeta in povezujeta. Člani se med seboj razlikujejo, tako po strokovni usposobljenosti kot po socialno demografskih dejavnikih. Namen: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšni so medsebojni odnosi na področju zdravstva, predstavili smo pomembne dejavnike, ki vplivajo na medsebojne odnose med udeleženci v negovalnem in zdravstvenem timu ter kako se ti odnosi odsevajo na počutju zaposlenih in posledično na kakovosti dela v timu. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Anketna vprašanja so bila odprtega tipa. Vzorec raziskave je zajemal 67 članov negovalnega in zdravstvenega tima na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili ob zaključku raziskave, nam kažejo na to, da v delovnih timih še vedno ni enakopravnosti, kar je potrdilo 42 % anketiranih. Medicinski kader še vedno uživa privilegiran položaj, kar je izrazilo 69 %. Nekateri socialno-demografski dejavniki imajo velik vpliv na medsebojne odnose, predvsem je v ospredju izobrazba in starost, socialni status ter spol pa imajo po mnenju anketiranih le rahel vpliv na medsebojne odnose. Velik del anketiranih, predvsem tistih s srednjo izobrazbo, si želi sprememb na področju delovnih pogojev zaradi premajhne kadrovske zasedbe, prav tako pa si želijo bolj spoštljivega in enakopravnega odnosa s strani zdravnikov in nadrejenih (diplomiranih) medicinskih sester. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da imajo medsebojni odnosi pomembno vlogo pri timski obravnavi pacienta. V negovalnem in zdravstvenem timu še vedno obstaja hierarhična organiziranost, kar vsekakor ima vpliv na odnose znotraj tima, kljub temu pa je velika večina še vedno zadovoljna z medsebojnimi odnosi v svojem delovnem okolju.
Keywords: Ključne besede: medsebojni odnosi, komunikacija, negovalni tim, zdravstveni tim
Published: 20.07.2009; Views: 4224; Downloads: 1407
.pdf Full text (3,64 MB)

33.
34.
Komunikacija medicinske sestre v fiziatrični ambulanti
Melita Belej, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v fiziatrični ambulanti, učinkovito komunikacijo s pacientom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije. Namen raziskave, ki je bila izvedena je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije. Metodologija in metode dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik namenjen zdravstvenim tehnikom zaposlenim v fiziatrični ambulanti. Anketa je bila narejena junija 2009. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je najpogostejša ovira pri starejših pacientih, ki pridejo v fiziatrično ambulanto ker ne slišijo dobro in so prve dni preobremenjeni z vsemi informacijami. Pacienti so neposredno premeščeni iz ene institucije v drugo, na hitro se morajo prilagoditi novemu okolju, kar zanje pomeni velik stres. Zdravstveni tehniki pa si na drugi strani prizadevajo za izboljšanje komunikacije, želijo si pridobiti nova znanja in izobraževanja iz področja komunikacije. Sklep. Učinkovita komunikacija vključuje tako informiranje pacientov kot njihovih svojcev, ključnega pomena je vključevanje svojcev v proces obravnave pacienta in spoštovanje dostojanstva pacienta. Na učinkovito komunikacijo vplivajo tudi osebnostne lastnosti in znanja medicinske sestre, iz česar pa je razvidno, da je prisotno pomanjkanje časa za več pogovora s pacientom.
Keywords: Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, fiziatrična ambulanta.
Published: 25.11.2009; Views: 2599; Downloads: 507 
(1 vote)
.pdf Full text (1,23 MB)

35.
IZDELAVA PREDLOGA MODELA KOMUNICIRANJA TIMOV MEDICINSKEGA OSEBJA KLINIKE ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA
Teja Šavor, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem svetu prihajajo v ospredje sodelovalni način dela, odprta komunikacija in hiter prenos informacij. Vse to nas sili, da spreminjamo obstoječe hierarhične organizacijske strukture v vertikalne — sodelovalne in zaposlenemu prijazne organizacije. Zdravstveni sistem, ki je v zgodovini, temeljil na hierarhiji, se je začel soočati s težnjo po spremembi zato, da bi delež poklicnih skupin vrednotili enakovredno ter omogočili strokovnjakom samostojno delo, podprto z aktivnim sodelovanjem članov različnih poklicnih skupin. Naša pozornost je bila usmerjena v raziskovanje komuniciranja medicinskega osebja na Infektologiji za odrasle, Hospitalni oddelek IV Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Obstoječe stanje smo ugotavljali na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo enaintrideset zdravstvenih delavcev (zdravniki, medicinske sestre in fizioterapevti ter zdravstveni tehniki). Ker je bila velikost vzorcev posameznih poklicnih skupin premajhna, da bi med odgovori dobili statistično značilne razlike, smo prikazali procentualni odnos med podatki, izračunan s pomočjo programa Microsoft Excel. Predlog izdelave modela, je ob upoštevanju rezultatov ankete, predvidel izboljšanje na področju komuniciranja med poklicnimi delovnimi skupinami, uvedbo sestankov poklicnih skupin, ter izboljšan način sodelovanja in predajanja informacij med poklicnimi skupinami.
Keywords: komunikacija, sodelovanje, zdravstveni timi, informiranje
Published: 07.01.2010; Views: 1509; Downloads: 144
.pdf Full text (758,55 KB)

36.
MANAGEMENT V ZDRAVSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anže Pintar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v uvodu zajel predvsem probleme, ki se kažejo v zdravstvu Republike Slovenije. V naslednjem poglavju sem opisal pojem in naloge managementa na splošno in primerjavo, kako se management kaže v zdravstveni obliki. Opisal sem, kako se je management razvil in kdo je najbolj zaznamoval ta razvoj. V nadaljevanju diplomske naloge sem obširno predstavil probleme in ovire v javnih zdravstvenih ustanovah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo managerji, ki so v vrhu zdravstvenih ustanov. Opisal sem tudi vse ravni zdravstvenih zavodov in njihovo delovanje ter organizacijo. V podrobnostih sem nato opisal Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je najbolj izpostavljen, kar se tiče kapacitete ljudi in zaposlenih v Sloveniji in je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Seveda se s tem kaže tudi zadovoljstvo bolnikov, ki obiskujejo zdravstvene ustanove, zato sem predstavil stanje bolnikov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Pomagal sem si z anketo, ki sem jo sestavil v dveh delih, tako za zdravstvene delavce kot za bolnike, ki so vključeni v zdravstveni sistem. V različnih zdravstvenih ustanovah kroži veliko informacij, ki so pomembne tako za bolnike kot zdravstveno osebje, vendar nekatere teh informacije krožijo nenadzorovano, zato jih je potrebno varovati. Tako sem proti koncu diplomske naloge predstavil še standarde o varovanju informacij in jih primerjal s tujino. Za zaključek diplomske naloge sem predstavil rezultate ankete, ki se je navezovala tako na bolnike kot na uslužbence v zdravstvenih zavodih. Z anketo sem tako pridobil informacije o problemih in predloge o morebitnih izboljšavah, za boljšo organizacijo in boljši potek pri zdravljenju bolnikov.
Keywords: management, management v zdravstvu, javno zdravstvo, javni zdravstveni zavod, zdravstvena ustanova
Published: 23.02.2010; Views: 2703; Downloads: 693
.pdf Full text (2,22 MB)

37.
NOVI IZZIVI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE IN VPLIV NA SLOVENSKO KMETIJSTVO
Nataša Marko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Več kot 40 let se je SKP uspešno spopadala z različnimi izzivi. Današnja SKP je politika, za katero se je odločila naša družba. Ta politika še naprej podpira kmetijstvo v EU ter hkrati izpolnjuje pričakovanja državljanov, davkoplačevalcev in potrošnikov, pri tem pa skrbi za čim manjše izkrivljanje mednarodne trgovine. SKP je bila prenovljena, da bi zagotovila neposredno podporo kmetom, ki upoštevajo pravila EU za varstvo okolja, varnost živil, zdravstveno varstvo rastlin, zdravstveno varstvo in dobro počutje živali. Za kmetijsko politiko bo tako največji izziv najti pravo ravnotežje med prilagajanjem kmetijske pridelave, zagotavljanjem zadostne količine hrane in biomase ter zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Na odločanje v zvezi s SKP posebej vpliva finančni položaj, ki ga ima posamezna država članica v odnosu do SKP. Na strani prilivov so upoštevana sredstva 1. in 2. stebra SKP na strani odlivov pa vplačila v skupno blagajno v deležu, kot ga zavzemajo sredstva za SKP. Slovenija se zavzema za ohranitev SKP tudi v prihodnje in bodo nadaljnje reforme SKP določale tudi okvir za izvajanje slovenske strategije razvoja kmetijstva.
Keywords: Skupna kmetijska politika, reforma 2003, proračun, kmetijska politika, zdravstveni pregled reforme 2003, modulacija, poenostavitev SKP, finančna perspektiva 2007 -2013, slovensko kmetijstvo, novi izzivi SKP, strategija slovenskega kmetijstva
Published: 15.07.2010; Views: 2231; Downloads: 247
.pdf Full text (415,38 KB)

38.
Doživljanje stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstvenem domu in v bolnišnici
Lara Fidler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili stres (simptomi, faze in viri stresa, opisane so značilnosti negativnega in pozitivnega stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu in premagovanje stresa). Osredotočili smo se tudi na stres pri medicinskih sestrah. Uporabili smo analitični pristop s študijem domače in tuje literature ter uporabo elektronskih virov. Za zbiranje podatkov in obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala vprašanja o doživljanju stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Zdravstvenem domu Velenje in v Splošni bolnišnici Celje, v mesecu juliju in v avgustu 2009. Vprašalnik je bil zaprtega tipa, razdeljen med 40 naključno izbranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v obeh zavodih. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivno doživljajo stres medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zdravstvenem domu in v bolnišnici, hkrati pa ugotoviti najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij, jih primerjati z ugotovitvami, ki jih navaja literatura in prikazati smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je vzrok za nastanek stresa v zdravstvenem domu v največji meri delo z ljudmi in narava dela. V bolnišnici pa je vzrok za stres odgovorno in izmensko delo. V zdravstvenem domu kot v bolnišnici, pa so mnenja, da je delovna zasedenost negovalnega tima neustrezna in da je delo preobremenjujoče in se mu zaradi tega ne morejo dovolj posvetiti. Stres se pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih v zdravstvenem domu največkrat kaže kot povečana občutljivost, občutek pritiska, pretirano delo, občutek napetosti in tesnobe. V bolnišnici pa občutijo stres v obliki povečane občutljivosti, želja po menjavi delovnega mesta, slabi medsebojni odnosi in pretirano delo. Na delu pa najpogosteje občutijo bolečine v hrbtenici.
Keywords: stres, doživljanje stresa, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, izgorevanje.
Published: 09.03.2010; Views: 4201; Downloads: 949
.pdf Full text (603,08 KB)

39.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Keywords: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Published: 31.03.2010; Views: 3917; Downloads: 1113
.pdf Full text (2,36 MB)

40.
POSEBNOSTI FINANCIRANJA IN UPRAVLJANJA S FINANCAMI NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
Bojana Zadravec-Vrbančič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podobno kot v drugih evropskih državah se tudi Sloenija srečuje z omejenimi finančnimi sredstvi in vse hitrejšo rastjo povečevanja javnih in zasebnih izdatkov namenjenih za zdravstvo, kar je posledica večanja deleža starejšega prebivalstva ter s tem posledično njihovih pričakovanj.Dober sistem financiranja zdravstvenih storitev mora biti pravičen do državljanov in izvajalcev zdravstvenih storitev. Hkrati mora biti uspešen in učinkovit, vzpodbujati mora kakovostno obravnavo bolnika ter optimalno in racionalno uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Idealnega sistema financiranja zdravstvenih storitev ni. Odločitev o tem je odvisna od ciljev, ki jih zasledujejo. Z različnimi obračunskimi sistemi lahko sledimo različnim ciljem. Če želi plačnik-država povečati dostopnost storitev, bo predlagal-a uveljavitev storitvenega sistema. Ko pa je v ospredju kot cilj obvladovanje stroškov ter manj interesi bolnikov, bo uveljavil-a proračunsko financiranje v pavšalu. Tako se lahko nekateri vplivi na vedno višje stroške v zdravstvu rešijo le na državni ravni. Management v zdravstvenih organizacijah pa je poleg strokovnih medicinskih znanj, ključni dejavnik za uspešno vodeno zdravstveno varnost, ki v povezavi z managementom zdravstvenega zavarovanja, pomeni integracijo izvajanja in financiranja zdravstvenih programov in storitev za obvladovanje stroškov in izboljševanje kakovosti.
Keywords: javni zavod, financiranje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, management v zdravstvu, javni zdravstveni zavod
Published: 13.07.2010; Views: 1881; Downloads: 456
.pdf Full text (476,81 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica