| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 201
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
OZAVEŠČENOST ŽENSK O URINSKI INKONTINENCI V POMURJU
Miša Molnar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Urinska inkontinenca za žensko predstavlja higienski in socialni problem. Ne prizadene le nje same, temveč tudi njeno ožjo in širšo okolico ter tako postane družbeni problem. Osveščena družba lahko žensko motivira, spodbudi, da začne urinsko inkontinenco zdraviti takoj, ko se ta pojavi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske v Pomurju prepoznajo dejavnike tveganja za urinsko inkontinenco. Za preprečevanje urinske inkontinence so jim znane predvsem Keglove vaje, druge metode, pripomočki in načini zdravljenja pa so poznani slabo ali pa sploh niso. Prav tako anketiranke ne poznajo društva INKO in njegovega delovanja. Večini anketiranih pa o urinski inkontinenci ni neprijetno govoriti. Sklep: Zdravstveni delavci smo tisti, ki lahko s promocijo kontinence in s širjenjem informacij o urinski inkontinenci prispevamo h kvalitetnejšemu življenju žensk z urinsko inkontinenco. Zato je treba izboljšati izobraževanje zdravstvenih delavcev o oskrbi inkontinentnih oseb. Društva za pomoč tem ljudem v Pomurju trenutno ni.
Keywords: urinska inkontinenca, promocija kontinence, ozaveščenost žensk, zdravstveni delavci, zdravljenje
Published: 07.12.2015; Views: 827; Downloads: 190
.pdf Full text (1,56 MB)

92.
93.
Zdravstveni nadzor na daljavo pacienta s trajnim srčnim spodbujevalnikom
Iva Čeh, 2012, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti potrebe pacientov, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, ter ponuditi rešitev - nadzor pacientov na daljavo kot lažjo in hitrejšo obliko dela. Metodologija raziskovanja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja in metoda anketiranja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v ambulanti za paciente z vstavljenim trajnim srčnim spodbujevalnikom. Vključenih je bilo 100 pacientov, ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik. Za analizo podatkov smo uporabili programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični metodi hi-kvadrat test, t-test. Rezultati. Ugotovili smo, da vsi pacienti želijo zdravstveni nadzor na daljavo. S tem bi se najbolj zmanjšala njihov strah in skrb glede delovanja srčnega spodbujevalnika. Statistično pomembnih razlik med pacienti glede na starost (71-80 let in nad 81 let) v potrebi po dodatnih navodilih (po hospitalizaciji zaradi vstavitve srčnega spodbujevalnika), nismo dokazali. Ugotovili smo tudi, da na samokontrolo srčnega utripa ne vpliva bivalno okolje pacienta (mesto, vas). Za paciente je ne glede na spol pomembno, da medicinske sestre upoštevajo njihove potrebe. Pacienti, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, od medicinskih sester veliko zahtevajo, sami pa za njihovo zdravje in dobro počutje premalo naredijo. Anketirani ne izvajajo samokontrole srčnega utripa. Medicinske sestre so dolžne pacienta s pomočjo zdravstvene vzgoje pripraviti na čim bolj samostojno življenje. Sklep. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da si medicinske sestre morajo prizadevati za boljšo zdravstveno vzgojo pacientov (učenje samokontrole srčnega utripa) in iskati rešitve za kakovostnejšo obravnavo pacientov. Anketirani si želijo zdravstvenega nadzora na daljavo, saj bi tako zmanjšali strah in skrb glede nepravilnega delovanja srčnega spodbujevalnika. Z zdravstvenim nadzorom na daljavo bi paciente nenehno spremljali, kar bi posledično vplivalo na višjo kakovost zdravstvene obravnave.
Keywords: srčni spodbujevalnik, zdravstveni nadzor na daljavo, zdravstvena vzgoja, telemedicina, medicinska sestra.
Published: 04.07.2012; Views: 1935; Downloads: 316
.pdf Full text (5,02 MB)

94.
95.
DOLŽNOSTI PACIENTOV V ZDRAVSTVENEM SISTEMU
Nataša Simunič, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili dolžnosti pacientov v zdravstvenem sistemu. Z raziskavo smo ugotovili poznavanje dolžnosti pacientov po Zakonu o pacientovih pravicah in dolžnostih, med pacienti in zdravstvenimi delavci, ter stopnjo upoštevanja in spoštovanja zakona o pravicah in dolžnostih. Prav tako smo opisali zakone, ki vsebujejo in opisujejo dolžnosti pacientov v Sloveniji in drugih državah Evropske unije. Opisali smo tudi teorijo skrbi po Kristen M. Swanson in njeno uporabo v procesu zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika z odprtimi in zaprtimi vprašanji. V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v Splošni bolnišnici in 50 pacientov, ki obiskujejo diabetično, nefrološko ali druge ambulante, ali pa se zdravijo s hemodializo. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in PASW Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da pacienti slabo poznajo njihove dolžnosti v celoti, saj je le 28 (56 %) pacientov pravilno odgovorilo na vprašanje v zvezi z njihovimi dolžnostmi. Po mnenju 21 (51,21%) anketiranih zdravstvenih delavcev, pacienti najbolj kršijo dolžnost spoštljivega odnosa do zdravstvenih delavcev, 18 (43,9%) zdravstvenih delavcev meni, da pacienti najpogosteje kršijo dolžnost upoštevanja urnikov in hišnega reda, 17 (41,46 %) anketiranih zdravstvenih delavcev pa meni, da pacienti najbolj kršijo dolžnost pravočasnega obveščanja o izostankih na pregled ali zdravljenje. Neupoštevanje dolžnosti se ne sankcionira, razen dejanj, ki jih Kazenski zakonik opredeljuje kot kazniva in za njih predpisuje denarno ali pa zaporno kazen.
Keywords: Ključne besede: dolžnosti pacientov, zdravstveni sistem, zdravstveni delavci, kazenske sankcije, pacienti.
Published: 16.11.2012; Views: 1751; Downloads: 215
.pdf Full text (1,52 MB)

96.
Ogroženost zdravstvenih delavcev v operacijski dvorani
Helena Kaučič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o ogroženosti zdravstvenih delavcev v operacijski dvorani. Opisali smo pogoje dela zdravstvenih delavcev, pravne podlage odgovornosti in obveznosti delodajalca v zvezi z našo varnostjo pri delu. Izpostavili smo tudi direktivo Evropske unije za zaščito zdravstvenih delavcev pred okužbo z ostrim okuženim predmetom. Namen raziskave: Namen raziskave je bil odkriti osveščenost zdravstvenih tehnikov o ogroženosti za lastno varnost in zdravje pri delu in ugotoviti ali se zdravstveni tehniki zavedajo strokovne in moralne odgovornosti pri opravljanju dela. Ugotoviti smo želeli tudi, če uporabljajo pri svojem delu zaščitna sredstva. Metode: V empiričnem delu je bila s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedena raziskava na vzorcu 30 zdravstvenih delavcev na oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v UKC Maribor. Rezultati in razprava: Raziskava je pokazala, da je zavedanje ogroženosti za lastno varnost in zdravja pri delu zdravstvenih tehnikov visoka, kljub temu, da nekateri zdravstveni tehniki niso dobili natančnih navodil. Prav tako je visoka tudi strokovna in moralna odgovornost zdravstvenih tehnikov pri opravljanju svojega dela. Raziskava pa je pokazala tudi, da je kljub uporabi zaščitnih sredstev zdravstvenih tehnikov poškodb z ostrim predmetom še zelo visoka.
Keywords: Ključne besede: operacijska dvorana, zdravstveni delavci, ostri predmeti, vbodne poškodbe
Published: 20.09.2012; Views: 1247; Downloads: 305
.pdf Full text (2,12 MB)

97.
Stres med člani negovalnega tima
Ana Borzić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisane teorije stresa, dejavniki, ki povzročajo nastanek stresa, prikazan je test za njegovo merjenje, pa tudi način, kako se stresu upreti. Na vseh delovnih področjih se v zadnjem času poveča zanimanje za nastanek in posledice stresa. Pričekovati je, da medicinska sestra, ki dela na oddelku, mnogo bolj izpostavljena stresom, kot pa tiste medicinske sestre, ki delaju v primarnem zdravstvu. Namen. Raziskave je bil ugotoviti odzive ljudi na stres, vpliv stresa na zdravje ljudi ter vzroke prisotnosti stresa pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih. Prav tako je namen prikazati možnosti delovanja za zaščito pred stresom v poklicnem življenju ter ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik o dejavnikih stresa na delovnem mestu temelji na standardiziranem vprašalniku – Occupational Stress Questionnaire. Anketirali smo 40 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov zaposlenih na Kliniki za interno medicino v Splitu. Rezultati raziskave. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da zdravstveni delavci v bolnišnicah doživljajo več različnih stresorjev z veliko intenziteto. Najpogostejši stresorji so finančni dejavniki, delovni čas in pomanjkanje osebja. Medicinske sestre, v primerjavi z zdravstvenimi tehniki, doživljajo določene stresorje intenzivneje. Ti so preobremenjenost na delu in časovni roki za opravljanje delovnih nalog. Zdravstveni tehniki kot intenzivnejše stresorje navajajo izobraževanje in manjšo možnost profesionalnega napredovanja. Sklep. Rezultati so bili pričakovani, ker so medicinske sestre in zdravstveni tehniki nezadovoljni z delovnimi pogoji v zdravstvu, še posebej pa s finančnimi dejavniki (neustrezen osebni dohodek, materialna sredstva), s pomanjkanjem zdravstvenega osebja ter s sistematizacijo dela, vse to pa povzroča preobremenitev na delu, kar povzroči stres.
Keywords: Medicinska sestra, zdravstveni tehnik, stres na delovnem mestu, stresorji.
Published: 10.10.2012; Views: 1593; Downloads: 298
.pdf Full text (1,09 MB)

98.
MNENJE MEDICINSKIH SESTER O UPORABI ELEKTRONSKEGA ZDRAVSTVENEGA ZAPISA
Simona Novak, 2012, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. V zdravstvenih sistemih predstavlja informacijsko komunikacijska tehnologija eno temeljnih orodij, ki lahko skupaj z organizacijskimi spremembami in razvojem novih veščin pripomorejo k učinkovitejšemu razvoju, večji učinkovitosti in produktivnosti, boljši dostopnosti in izboljševanju kakovosti dela. Uporaba elektronskega zdravstvenega zapisa zagotavlja zdravstvenim delavcem lažje delo ter hitrejši dostop do potrebnih informacij. Z raziskavo smo želeli primerjati mnenja finskih in slovenskih medicinskih sester o uporabi elektronskega zdravstvenega zapisa, ugotoviti prednosti in slabosti v obeh državah ter opozoriti na probleme v obeh državah in predlagati izboljšave. Raziskovalna metodologija. Raziskava je bila izvedena v dveh ustanovah, in sicer v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter v Kuopio University Hospital na Finskem. Vzorec raziskave je zajemal 81 medicinskih sester. Raziskava je temeljila na kvantitativni in kvalitativni metodologiji, mnenja smo zbirali z anketnim vprašalnikom. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in jih analizirali z metodo analize frekvenc, križnimi tabelami in inferenčnim statističnima testom (Mann-Whitneyev test, neparametrični statistični test za primerjavo povprečja dveh neodvisnih vzorcev). Za izvedbo kvalitativne analize podatkov smo uporabili SWOT analitično metodo. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave, v kateri smo hipotezo potrdili in odgovorili na raziskovalna vprašanja, so pokazali, da obstajajo razlike med mnenji medicinskih sester v Sloveniji in na Finskem o uporabi elektronskega zdravstvenega zapisa. Razlike lahko pripišemo dejstvu, da medicinske sestre na Finskem že skoraj deset let uporabljalo elektronski zdravstveni zapis, v katerega je vključena dokumentacija zdravstvene nege, v Sloveniji pa se pojavljajo različni informacijski sistemi, ki ne nudijo možnosti dokumentiranja vseh opravljenih del in nalog medicinskih sester. Sklep. Uporaba elektronskega zdravstvenega zapisa omogoča izboljšanje beleženja, spremljanja, analiziranja in odločanja izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe ter prikazuje in meri "nevidno" zdravstveno nego in oskrbo. Medicinske sestre se morajo vključevati v postopke izbire, oblikovanja in vpeljave informacijskega sistema, ki vodi h kakovostnejšemu in učinkovitejšemu delu.
Keywords: e-zdravje, elektronski zdravstveni zapis, medicinske sestre
Published: 08.08.2012; Views: 1664; Downloads: 360
.pdf Full text (2,19 MB)

99.
PRAVNA UREDITEV ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE
Mojca Pisnik, 2013, master's thesis

Abstract: Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakršnekoli druge zdravstvene potrebe. Ta definicija zdravstvenega zavarovanja velja predvsem v Sloveniji. Če povzamemo pomen zdravstvenega zavarovanja v Združenih državah Amerike, bi lahko rekli, da zdravstveno zavarovanje predstavlja zgolj ustvarjanje dobička. V magistrskem delu sta predstavljena zdravstvena sistema v Sloveniji in v Združenih državah Amerike. Opredeljene so značilnosti posameznih zdravstvenih sistemov in predstavljene podobnosti ter razlike med njima, kar je bil tudi glavni namen magistrskega dela. V prvem poglavju smo predstavili značilnosti zgodovinskega razvoja zdravstvenega zavarovanja. V drugem poglavju smo se osredotočili na opredelitev in ureditev slovenskega zdravstvenega sistema, medtem ko smo v tretjem poglavju opisali ureditev zdravstvenega sistema v Združenih državah Amerike. Zadnje poglavje pa je namenjeno primerjavi zdravstvenih sistemov posameznih držav med seboj. Ob nastajanju magistrskega dela smo ugotovili predvsem to, da smo lahko hvaležni za zdravstveni sistem, kot ga poznamo v Sloveniji. Največja razlika v zdravstvenem sistemu med državama je v tem, da je vsak državljan Slovenije vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje, v Ameriki pa je to le privilegij starejših od 65 let, vojakov in vojnih veteranov.
Keywords: Zdravstveno zavarovanje, slovenski zdravstveni sistem, ameriški zdravstveni sistem, obvezno zdravstveno zavarovanje.
Published: 13.05.2013; Views: 2176; Downloads: 257
.pdf Full text (1,55 MB)

100.
Konflikti v zdravstveni negi in pomen supervizije
Ana Vogrinc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Konflikti se pojavljajo povsod, tako tudi zdravstvena nega oz. timi zdravstvenih delavcev niso izključeni. Vzroki za nastanek konfliktov so različni: preobremenjenost na delovnem mestu, nezadovoljstvo med sodelavci ali premalo poznavanja konfliktov in načinov za njihovo reševanje. K reševanju konfliktov lahko močno pripomore vključenost supervizije. Le ta se običajno uvede, ko so bila dosedanja reševanja konfliktov neuspešna. S supervizijo se konflikti rešujejo po fazah v supervizijskem procesu, v katerem sodelujejo supervizor in supervizanti. Supervizijski proces temelji na zaporednih supervizijskih srečanjih, za katerega morajo biti izpolnjeni pogoji. Supervizija se žal v zdravstvu in zdravstveni negi le malokrat izvaja, vzrok je običajno v pomanjkanju finančnih sredstev, saj se organizacije premalo zavedajo dolgoročnih ugodnih učinkov supervizije. V diplomskem delu so predstavljeni konflikti in najpogostejši vzroki za njihov nastanek. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za nastanek konfliktov ter koliko člani negovalnega tima poznajo supervizijo in njeno vlogo v zdravstveni negi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z uporabo anketnega vprašalnika. Vzorec je obsegal 50 članov negovalnega tima, zaposlenih v enem izmed domov za ostarele v Mariboru. Analiza podatkov je pokazala, da se zaposleni srečujejo s konflikti na delovnem mestu, vendar se večina poskuša iz konfliktov kaj naučiti. Najpogostejša vzroka za nastanek konfliktov na delovnem mestu sta neučinkovita komunikacija in preobremenjenost z delom. Izraz supervizija je anketirancem znan, saj je polovica le - teh že sodelovala v supervizijskem procesu. Večina izraža potrebo po vključenosti supervizije v negovalni tim. Mnogi so mnenja, da bi jim supervizija dala nadaljnjo motivacijo za delo.
Keywords: Konflikti, zdravstveni tim, zdravstvena nega, supervizija, supervizijski proces.
Published: 02.10.2012; Views: 4989; Downloads: 1201
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica