| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Stališča zdravstvenih delavcev glede obveznih cepljenj v sloveniji
Jure Matis, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Cepljenje smo spoznali kot najučinkovitejšo metodo za preprečevanje nalezljivih bolezni. Ker je vedno več ljudi, med katerimi so tudi zdravstveni delavci, ki izražajo dvom v cepljenje, smo se odločili raziskati stališča zdravstvenih delavcev glede programa obveznega cepljenja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in opisno metodo zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik smo razdelili stotim zdravstvenim delavcem, zaposlenim v eni izmed bolnišnic in zdravstvenem domu na vzhodu države. Podatke smo z osnovno statistiko obdelali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistics. Rezultati: Velika večina zdravstvenih delavcev kljub negativnemu prizvoku cepljenja to še vedno zagovarja in je mnenja, da se program obveznega cepljenja tudi ohrani. V primeru, da program cepljenja več ne bi bil obvezen, bi anketirani svoje otroke še vedno cepili proti nalezljivim boleznim, ki spadajo v program obveznega cepljenja. Nekoliko manj anketiranih se odloča za cepljenja, ki so prostovoljna, in kot razlog temu navajajo negativne stranske učinke, kot so bolečina, oteklina, rdečina na mestu cepljenja, povišana telesna temperatura in alergična reakcija. Razprava in sklep: Pri cepljenju otrok imajo starši veliko vlogo, zato morajo biti za njih dostopni vsi relevantni viri, ki poučujejo in opolnomočijo o cepljenju, da si starši ustvarijo pozitivno mnenje in cepijo svojega otroka. Najbolj pomemben vir edukacije in osveščanja mladih staršev so in morajo biti zdravstveni delavci, ki jih motivirajo in poučujejo, saj so zdravstveni delavci visoko na lestvici, kar se tiče stopnje zaupanja. Prav zaradi tega je potreben profesionalen pristop in medoseben odnos, da si lahko z otroki in starši ustvarimo zaupanje.
Keywords: Nalezljive bolezni, cepljenje, zdravstveni delavci, covid-19
Published: 19.11.2021; Views: 81; Downloads: 26
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Spremembe v stilu vodenja in pogojev dela v času epidemije in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu
Tanja Jamnik, 2021, master's thesis

Abstract: V kriznih situacijah je potrebno k vodenju organizacije, podjetja ali celo države pristopiti drugače, kar se je pokazalo leta 2020, ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVIDA-19. Vodje so se v novo nastali situaciji soočale z vzpostavitvijo varnega delovnega okolja in ustreznih pogojev dela za svoje zaposlene. Na drugi strani pa so bile primorane poskrbeti za kreativno iskanje učinkovitih rešitev za doseganje čim bolj optimalnega delovanje zdravstva v času epidemije. Namen magistrske naloge je bil predstaviti pomembnost uspešnega procesa vodenja za organizacijo glede na zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo raziskovalnega dela smo teorijo povezali s prakso in ugotovili zadovoljstvo zaposlenih s preoblikovanjem procesov dela, vezanega na spremembe v stilu vodenja in spremenjenih pogojev dela v času epidemije. Empirična raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstvu (n = 104), je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je potekala od 3. julija 2021 do 13. avgusta 2021 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Podatki so bili analizirani v programu SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Uporabili smo opisno statistiko, t-test za samostojne vzorce, Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test normalnosti ter Mann-Whitneyev U test in neparametrični Shapiro-Wilkov test normalnosti za neodvisne vzorce. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,005 in manj. Potrdili smo, da je eden ključnih izzivov vsake vodje ohraniti zadovoljstvo zaposlenih in povečati njihovo motivacijo, kar pa zaradi nenehno spreminjajočega se zdravstvenega sistema in zunanjih dejavnikov ni enostavno. Zadovoljstvo zaposlenih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov za obstanek kadra, njihovo motivacijo in v končni fazi tudi uspešnost zdravstvene organizacije, ki je hkrati odraz dobrega vodenja.
Keywords: vodenje, epidemija, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstveni delavci
Published: 17.11.2021; Views: 47; Downloads: 8
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Keywords: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Published: 25.10.2021; Views: 195; Downloads: 60
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikov
Patricija Lunežnik, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Keywords: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Published: 23.09.2021; Views: 193; Downloads: 54
.pdf Full text (1,26 MB)

5.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Keywords: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Published: 20.05.2021; Views: 249; Downloads: 88
.pdf Full text (1003,49 KB)

6.
Analiza precepljenosti zdravstvenih delavcev proti gripi v Sloveniji med leti 2009 in 2019
Martin Bosilj, 2020, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi pripomore k zmanjšanju obolevnosti. Poleg tega dajejo zdravstveni delavci s tem, ko se cepijo, zgled pacientom, tistim, ki dvomijo, pa lahko vzbudijo zaupanje, da je cepljenje varno, in jih s tem spodbudijo k temu dejanju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali teoretični del problema. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega jezika R ter jih nato predstavili v obliki grafov. Deleži cepljenih, podani v odstotkih, so približni, saj so podatki o vseh zaposlenih v zdravstvu zgolj okvirni. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci proti gripi v Sloveniji nizka. Med letoma 2009 in 2019 je bila povprečna precepljenost ~12,9 %, z najvišjo stopnjo v sezoni 2009/10 (~21 %) in najnižjo v sezoni 2015/16 (~7 %). Opazili smo, da je cepljenje v Sloveniji začelo upadati po pandemiji virusa gripe H1N1 leta 2009, izboljšanje pa je sledilo šele po letu 2016. Nasploh je med evropskimi državami zaznati nizko stopnjo precepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci. Slovenijo uvrščamo v spodnjo polovico evropske lestvice. Diskusija in zaključek: Kljub pomanjkljivostim, kot sta potreba po vsakoletnem cepljenju in nezagotovljena stoodstotna zaščita, cepljenje še vedno ostaja najboljša možnost za zaščito pred boleznijo, ki predstavlja nevarnost predvsem za ogrožene skupine.
Keywords: virus influenca, zdravstveni delavci, analiza precepljenosti
Published: 24.07.2020; Views: 700; Downloads: 156
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem
Tjaša Breg, 2020, master's thesis

Abstract: Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.
Keywords: Pismenost o duševnem zdravju, duševne motnje, zdravstveni delavci, stigmatizacija, iskanje pomoči
Published: 11.03.2020; Views: 724; Downloads: 171
.pdf Full text (1,31 MB)

8.
Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientov
Helena Rojko, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov, zadovoljstvo pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen je bil raziskati medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki ter kulturo varnosti v ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo. Za zbiranje podatkov smo uporabili validirana anketna vprašalnika, ki sta bila oblikovana s pomočjo spletnega orodja in posredovana preko elektronske pošte 57 zdravstvenim domovom v Sloveniji. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi deskriptivne statistike, Spearmanovega koeficienta korelacije in Kruskal-Wallisovega testa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 210 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaznavanje medpoklicnega sodelovanja v ambulantah na primarni ravni pozitivno povezano z zaznavanjem kulture varnosti (rs = 0,440, p < 0,001). Najstarejše medicinske sestre (50 let in več) so kulturo varnosti in medpoklicno sodelovanje pozitivneje ocenile (p < 0,05) kot mlajše medicinske sestre. Prav tako so medicinske sestre z manj delovne dobe (6 do 10 let) kulturo varnosti ocenile z nižjimi povprečnimi vrednostmi (p < 0,05). Pokazala se je tudi pomembnost komunikacije in aktivnega vključevanja pri odločanju o oskrbi za paciente. Diskusija in zaključek: Pozornost je potrebno nameniti mlajšim in manj izkušenim medicinskim sestram, ki sodelujejo z zdravnikom, in se osredotočiti na pomembne dejavnike, kot so komunikacija, prevzemanje odgovornosti in vključevanje k odločanju o zdravstveni oskrbi pacientov, s čimer vplivamo na varnost pacientov.
Keywords: osnovno zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci, timsko delo, komunikacija, varnost.
Published: 25.10.2019; Views: 822; Downloads: 233
.pdf Full text (614,22 KB)

9.
Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu
Karmen Wirth, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Keywords: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Published: 20.08.2018; Views: 684; Downloads: 124
.pdf Full text (1,29 MB)

10.
Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Keywords: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Published: 03.07.2018; Views: 670; Downloads: 86
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica