1. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe. Keywords: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci Published in DKUM: 19.11.2024; Views: 0; Downloads: 37
Full text (900,83 KB) |
2. Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbiKatja Najžar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi.
Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo.
Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev. Keywords: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 45
Full text (641,31 KB) |
3. Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene negeIva Gnilšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov.
Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta. Keywords: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,97 MB) |
4. Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v SlovenijiNika Poderžan, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi.
Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti.
Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Keywords: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 121; Downloads: 43
Full text (1,79 MB) |
5. Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicineLea Roj, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8).
Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine. Keywords: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 178; Downloads: 59
Full text (994,06 KB) |
6. Pravni vidiki in stališča do ceplenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravniKarin Kramberger, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv.
Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29.
Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni. Keywords: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 135; Downloads: 34
Full text (1,18 MB) |
7. Okoljska ozaveščenost zaposlenih v anesteziologijiJasmina Vogrin Zagoršek, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravstvo s svojim delom vpliva na okolje, saj samo operacijske dvorane proizvedejo 30–70 % vse odpadne embalaže. Zaposleni lahko embalažo tudi neprimerno ločujejo, zato bi se morali osredotočiti na pobude za okoljsko trajnost. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zdravstvenega kadra o okoljski trajnosti v anesteziologiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po Tordjman, et al. (2022). K raziskavi smo povabili vse zaposlene v anesteziologiji, v vzorec je bilo vključenih 51 zdravstvenih delavcev iz področja anesteziologije v eni klinični instituciji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programskega paketa Microsoft Office Excel ter opisne statistike.
Rezultati: Pri raziskavi je sodelovalo 21 diplomiranih medicinskih sester, 6 magistric zdravstvene nege, 6 specializantov anesteziologije in 18 specialistov anesteziologije. Raziskava je pokazala, da zaposleni v domačem in službenem okolju ločujejo odpadke ter se zavedajo svojega vpliva na okolje s pravilnim ravnanjem z odpadki.
Razprava in zaključek: Zaposleni v anesteziologiji imajo veliko vlogo pri okoljski trajnosti, saj s svojim ravnanjem manj onesnažujejo okolje, s premišljeno porabo zdravil in materiala pa lahko zmanjšajo stroške zdravstvenim ustanovam in hkrati skrbijo za okolje. Priporočeno je, da se izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje z izobraževanji na regijski, državni in svetovni ravni, saj bodo le tako okolje dobro čuvali za naše zanamce. Keywords: zdravstveni delavci, okoljska, trajnost, anesteziologija Published in DKUM: 03.07.2024; Views: 149; Downloads: 25
Full text (1,10 MB) |
8. Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledovAleksandra Lesjak, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize.
Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo.
Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije.
Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje. Keywords: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 259; Downloads: 37
Full text (1,07 MB) |
9. Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapijeNina Lončarič, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije.
Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme.
Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. Keywords: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih Published in DKUM: 21.02.2024; Views: 407; Downloads: 41
Full text (1,36 MB) |
10. Percepcije zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnostiTiana Čeh, 2023, undergraduate thesis Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti je medicinska intervencija, izvedena v primeru ogroženega življenja nosečnice, v dobrobit nosečnice in medicinske indikacije zaradi anomalije ploda. Čustvena obremenitev zdravstvenih delavcev v procesu umetne prekinitve nosečnosti izkazuje potrebo po podpori. Namen zaključnega dela je raziskati percepcijo zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Pregledali smo znanstveno literaturo v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed in Wiley Online Library. Vključili smo raziskave s populacijo zdravstvenih delavcev in percepcijo pri umetni prekinitvi nosečnosti, ki so kvalitativne in kvantitativne metodologije od leta 2012 do leta 2022 v angleškem jeziku. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Od 602 dobljenih člankov, smo jih v analizo vključili 15. Pomemben rezultat je različnost glede na pojav čustvenih odzivov, etičnih dilem in vplivov vere na poklicno identiteto zdravstvenih delavcev. Negativna čustva so bila nelagodje, frustracije, izključevaje čustev in izgorelost. Pojavljali so se tudi sočutje in empatija, ponos in veselje.
Umetna prekinitev nosečnosti vpliva na poklicno življenje zdravstvenih delavcev, kjer nanje delujejo zakoni, osebni, moralni in verski pogledi. Pojavljajo se pozitivna in negativna čustva, ki zdravstvenim delavcem izrazijo močno potrebo po podpori. Dileme se pojavljajo v odnosih med veroizpovedjo, poklicno identiteto, pravno ureditvijo in posledicami zavrnitve umetne prekinitve nosečnosti za ženske. Keywords: induciran splav, doživljanje, zdravstveni delavci Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 443; Downloads: 92
Full text (944,76 KB) |