Search the digital library catalog

Abstract: V Sloveniji in svetu so kronične bolezni v porastu. Starostna doba se zvišuje, prav tako so kronične bolezni odraz socialno ekonomskih determinant v družbi. Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Sladkornega bolnika neposredno ne ogroža povišan krvni sladkor, pač pa zapleti, ki jih nezdravljen krvni sladkor pušča na ožilju, ledvicah, živčnem sistemu in očeh. Zdravljenje sladkornega bolnika se prične z dobro komunikacijo, ki jo izvede zdravstveni delavec. Dobra komunikacija vključuje empatijo, iskrenost, zaupanje, sočutje in znanje. Odnos bolnika in zdravstvenega delavca mora biti udoben in varen. Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje dober izobraževalni proces, kajti svojo bolezen ves čas vodi v domačem okolju. Zato mora biti seznanjen z vsemi postopki, ki vplivajo na dobro samokontrolo. V bolnišničnem okolju ali diabetološki ambulanti jim poskušamo izobraževalne procese čim bolj približati z različnimi pristopi. Vsak človek potrebuje svoj način izobraževanja, zato je ključnega pomena, da ga izobraževalec dobro izobrazi. V času pandemije se je osebni pristop izobraževanja spremenil v kontrole in učenje preko različnih internetnih aplikacij oziroma preko telefonskih klicev. Odločili smo se, da naredimo infografiko, ki bo preko QR kode povezana z izobraževalnim filmom o aplikaciji zdravila v podkožje, samokontroli krvnega sladkorja v domačem okolju ter hipoglikemijo in ukrepe pri tem. Najprej smo z anketnim vprašalnikom povprašali izobraževalke sladkornih bolnikov v Kliniki Golnik, kaj bi bilo najbolj primerno zajeti v takem izobraževalnem projektu. Nato smo z vprašalnikom vprašali bolnike s sladkorno boleznijo, kako dobro poznajo svojo bolezen, zdravila, ki jih prejemajo za zdravljenje sladkorne bolezni, kdo jim je pri učenju in vodenju svoje bolezni najbolj pomagal, kakšne so imeli težave pri tem, ter kateri izobraževalni procesi in pripomočki so jim najbolj pomagali. Oblikovali smo infografiko in jo predstavili na zloženki. S pomočjo uporabe QR kode smo sporočilo prenesli tudi v video okolje. Ugotovili smo, da je izobraževalni video, povezan preko infografike, bolj uporaben za bolnike, ki uporabljajo primerno tehnologijo in so praviloma mlajši. Raziskava je dokazala, da imajo bolniki najraje osebni pristop v smislu pogovora oziroma izobraževanja, pri tem pa uporabljajo zloženke, knjige, medicinsko tehnične pripomočke in tudi izobraževalne filme.
Keywords: zdravljenje, sladkorna bolezen, izobraževanje, samovodenje, zdravstvena pismenost
Published in DKUM: 07.02.2024; Views: 361; Downloads: 42
Full text (1,99 MB)

Abstract: Uvod: E-zdravstvena pismenost je spretnost in zahteva današnjega časa. Posamezniki morajo biti usposobljeni delati s sodobno tehnologijo, sposobni morajo biti kritično razmišljati, saj imajo na voljo širok spekter informacijskih orodij in informacijskih virov. Le ti jih morajo voditi do sprejemanja odločitev. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo e-zdravstvene pismenosti in sposobnost iskanja informacij o dejavnikih, ki negativno vplivajo na zdravje. Metode: V raziskavi je sodelovalo 120 anketiranih iz podravske regije Republike Slovenije. Za pridobitev podatkov o zdravstvene pismenosti je bil uporabljen eHEALS vprašalnik ter Fagerströmov test za oceno stopnje odvisnosti od nikotina. Pridobljene podatke smo s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS statistično obdelali. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da med odraslimi do 45. leta in tistimi, ki so stari 45 let in več, obstaja statistično značilna razlika v e-zdravstveni pismenosti. Povprečje rangov je do 45. leta starosti znašala 69,05, pri starih 45 let in več pa 49,26. Največja statistična razlika v e-zdravstveni pismenosti je pri trditvi: Počutim se samozavestnega pri uporabi internetnih informacij, da izboljšam svoje zdravstveno stanje. Pri omenjeni trditvi odraslih do starosti 45 let je povprečje rangov 72,34, pri tistih, ki so stari 45 let in več, pa je povprečje rangov 45,02. Razprava in sklep: Sodelujoči do 45. leta starosti so bolje e-zdravstveno pismeni, kar pomeni, da so bolj sposobni iskanja in razumevanja ter ocenjevanja zdravstvenih informacij. Pridobljeno znanje iz Internetnih virov uporabijo za reševanje zdravstvenih težav. Internet, kot najpogosteje uporabljen vir zdravstvenih informacij je lahko potencialno nevaren zaradi nepreverjenih in lažnih informacij. S tem se kaže, kako pomembna je e-zdravstvena pismenost.
Keywords: E-zdravstvena pismenost, kajenje, kadilci, COVID-19
Published in DKUM: 10.08.2023; Views: 638; Downloads: 82
Full text (1,88 MB)

Abstract: Izhodišča: Kronične bolezni so v današnjem času najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu, kar je prineslo velik premik v vlogah in odgovornosti pacientov. Pacienti se v procesu zdravljenja tako večkrat soočajo s problemi in odločitvami. Opolnomočenje pacientov odraža sposobnost pacientov, ki s svojim življenjskim slogom pozitivno vplivajo na svoje zdravje in izboljšajo svoj življenjski standard kljub omejitvam, ki jih prinese kronična bolezen. Namen raziskave je bil raziskati dostopnost in razumevanje informacij posameznika o zdravstvenem stanju ter ugotoviti, kakšna je opolnomočenost pacientov s kroničnimi boleznimi. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 87 pacientov s kronično boleznijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro razumejo in upoštevajo nasvete zdravstvenih delavcev, vendar se slabo zavedajo napredovanja kronične bolezni. Poznajo simptome in opozorilne znake ter s tem pogojeni vpliv bolezni na prilagoditev življenjskega sloga. Opolnomočenost pacientov na lestvici od 0 do 12 ocenjena z oceno 7,2. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi boleznimi se znatno povišuje, ampak kljub tej svetovni problematiki, se veliko ljudi tega še premalo zaveda. Z večjo odgovornostjo za svoje zdravje in telo se lahko izognemo nevšečnostim in spremembam življenjskega sloga, ki jih prinese kronična bolezen. S tem pa izboljšamo poznavanje lastnega telesa, izboljšamo kakovost življenja in nenazadnje poskrbimo za znižanje stroškov v zdravstvenem sistemu.
Keywords: zdravstvena pismenost, samoobvladovanje, kronične bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, referenčne ambulante.
Published in DKUM: 15.11.2018; Views: 2352; Downloads: 322
Full text (930,97 KB)

Abstract: POVZETEK Izhodišča: zdravstvena pismenost je temeljnega pomena za koronarne bolnike pri razumevanju bolezni in načinov zdravljenja. Ocena bolnikove zdravstvene pismenosti je ključna za oblikovanje učinkovite individualne zdravstvene vzgoje koronarnega bolnika. Strukturirana zdravstvena vzgoja, prilagojena bolnikovi stopnji zdravstvene pismenosti pred odpustom iz bolnišnice, lahko opolnomoči bolnika ter izboljša njegovo stopnjo zdravstvene pismenosti. Namen: pri osebju zdravstvene nege kardiološkega oddelka SB Celje smo želeli ugotoviti prepoznavanje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov in način prepoznavanja. Pri koronarnih bolnikih, hospitaliziranih na istem oddelku, smo želeli ugotoviti izhodiščno stopnjo zdravstvene pismenosti in oceniti spremembo po izvajanju strukturirane zdravstvene vzgoje. Zanimalo nas je tudi, ali je starost in izobrazba povezana s stopnjo zdravstvene pismenosti. Raziskovalna metodologija: v raziskavo smo vključili 38 medicinskih sester v zdravstveni negi kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in 119 zaporedno sprejetih bolnikov na kardiološki oddelek z ugotovljenim akutnim koronarnim sindromom ali angino pektoris.Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo analizirali s programom IBM SPSS Statistics 19 in Microsoft Office Excel. Za analizo hipotez smo uporabili Kullbackov 2Î koeficient in t-test za odvisna vzorca. Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za neodvisna vzorca ter analizo variance ANOVA (F). Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 38 zdravstvenih delavcev, večina (92,1 %) ženskega spola, s povprečno delovno dobo 18,8 let. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci pri zdravstveno vzgojnem delu najpogosteje ocenijo, da imajo bolniki »osnovno stopnjo zdravstvene pismenosti«. Zdravstveni delavci za oceno zdravstvene pismenosti v klinični praksi ne uporabljajo nobenega od orodij in jo v 92 % ocenjujejo po lastnem občutku. Pri zdravstveno vzgojnem delu se zdravstveni delavci ne poslužujejo vseh metod, ki vplivajo na dvig zdravstvene pismenosti, večina (95 %) jih uporablja preprosti in bolniku razumljiv jezik. Med zdravstvenimi delavci, ki ocenjujejo različne stopnje zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov, pri uporabi zdravstveno vzgojnih metod, ki pripomorejo k boljši zdravstveni pismenosti bolnikov, ni statistično pomembnih razlik. V drugem delu raziskave je sodelovalo 119 bolnikov, povprečna starost 64 let, 74 % moških. Ugotovili smo, da sta starost in izobrazba povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti koronarnih bolnikov. V povprečju je zdravstvena pismenost najvišja pri bolnikih starih do 60 let (=3,6), najnižja pa pri bolnikih starejših od 76 let (=3,1), (F=8,790, α=0,000). Ugotovili smo tudi, da bolniki s končano osnovno šolo dosegajo najnižjo stopnjo zdravstvene pismenosti =3,2), bolniki z višješolsko izobrazbo pa najvišjo stopnjo =3,8) (F=2,761, α=0,000). Naši rezultati kažejo, da strukturirana in individualno prilagojena zdravstvena vzgoja izboljša zdravstveno pismenost. V povprečju je zdravstvena pismenost koronarnih bolnikov pred strukturirano zdravstveno vzgojo nižja (=3,3) kot po izvedeni strukturirani zdravstveni vzgoji (=3,6), (t = -13,180, α=0,000). Sklep: koncept zdravstvene pismenosti je pri zdravstveni obravnavi bolnikov pomemben, zato je poznavanje le tega za zdravstvene delavce nujno. Je tudi eden od pomembnih pokazateljev kakovosti zdravstvene nege. Menimo torej, da je zdravstvena pismenost izziv za sodobno zdravstveno vzgojo s prilagajanjem komunikacijskih metod.
Keywords: zdravstvena pismenost, zdravstvena vzgoja, ocena, zdravstveni delavci.
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 3210; Downloads: 449
Full text (984,32 KB)