| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozo
Karmen Borko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo. Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize. Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav. Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Keywords: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Published: 17.09.2021; Views: 18; Downloads: 3
.pdf Full text (461,92 KB)

2.
Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnosti
Sabina Kopun, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010. Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi. Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Keywords: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Published: 04.06.2021; Views: 164; Downloads: 43
.pdf Full text (798,47 KB)

3.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Keywords: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Published: 03.12.2020; Views: 514; Downloads: 185
.pdf Full text (481,83 KB)

4.
Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostniku
Sara Kunčnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Keywords: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 01.12.2020; Views: 197; Downloads: 83
.pdf Full text (1,11 MB)

5.
Obravnava pacienta z medikamentoznim delirijem
Bojan Mavrič-Palir, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Delirij je definiran kot bolezensko stanje, ki se začne nenadoma, pacient je nemiren, krajevno in časovno neorientiran. Medikamentozni delirij je rezultat začasne telesne disfunkcije zaradi izpostavljenosti zdravilom. Vsako delirantno stanje pri pacientu je nujno stanje in je potrebno zdraviti v intenzivni terapiji. V diplomskem delu je predstavljena obravnavo pacienta z medikamentoznim delirijem ter aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavi. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature ter virov. Uporabili smo tudi podatkovni bazi COBISS ter DKUM.
Keywords: delirij, medikamentozni delirij, prepoznavanje, obravnava, zdravstvena nega, terapevtska komunikacija.
Published: 11.12.2014; Views: 1527; Downloads: 287
.pdf Full text (409,29 KB)

6.
OBRAVNAVA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Sara Rubin, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča. Otroka s posebnimi potrebami (gibalno oviran z epilepsijo) pri zdravljenju in premagovanju ovir skozi življenje spremljajo družina in člani zdravstvenega ter negovalnega tima. Na njegov razvoj je mogoče vplivati s sodobnimi pristopi v zdravstvu in vzgoji. Razvoj medicine je prinesel novosti in je zdravstvenim organizacijam kot tudi družinam takšnih otrok zdravljenje olajšal. Dobro strokovno podkovana pediatrična medicinska sestra uporablja pri delu z otroki s posebnimi potrebami k družini usmerjen pristop. Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki vsebuje vprašanja odprtega tipa. Vprašanja se nanašajo na funkcionalne vzorce obnašanja po M. Gordon. Rezultati. Iz študije primera izhaja, da otrok s posebnimi potrebami s pomočjo staršev in zdravstvenega osebja uspešno napreduje pri razvoju. Otrok potrebuje spodbudo in pomoč staršev pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti (prehranjevanje, pitje, izločanje in odvajanje, gibanje, telesna čistoča). Sklep. Iz opravljenega intervjuja in študije primera izhaja, da funkcionalni vzorci obnašanja po M. Gordon zagotavljajo kakovostno in kontinuirano obravnavo otroka s posebnimi potrebami, ki je gibalno oviran in ima epilepsijo. Ugotovili smo aktualne in potencialne negovalne probleme, kaj vpliva na le-te in kako ustrezno ukrepati v primeru epileptičnega napada. Pri otroku z epilepsijo se mora redno izvajati nevrološka obravnava zaradi določanja doze protiepileptičnih zdravil glede na krvno sliko.
Keywords: obravnava otroka s posebnimi potrebami, družina, epilepsija, zdravstvena nega in medicinska sestra.
Published: 18.07.2014; Views: 2634; Downloads: 552
.pdf Full text (874,37 KB)

7.
NEGOVALNA BOLNIŠNICA
Bernardka Hraš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Staranje prebivalstva je tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu proces, ki se mu ni mogoče izogniti. Ker se življenjska doba daljša, število rojstev pa pada, se starostna sestava prebivalstva zelo spreminja. S staranjem prebivalstva pa se veča število kroničnih bolezni, kot so rakave, srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, gibal, osteoporoza in številne druge. Prav zaradi vsega naštetega se je tudi pri nas pojavila potreba po ustanavljanju negovalnih bolnišnic in oddelkov. Negovalni oddelki oziroma bolnišnice naj bi zapolnili vrzel med sekundarno in primarno zdravstveno obravnavo in omogočili celostno ter bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Zaradi večje dostopnosti naj bi imela vsaka regija oziroma bolnišnica svoj negovalni oddelek. V raziskovalnem delu smo za študijo primera uporabili tehniko intervjuja pri pacientki po operaciji zlomljenega kolka. Pri tem smo ugotovili aktualne in potencialne negovalne probleme ter izpostavili prioritetne aktivnosti zdravstvene nege. Izpostavili smo pet negovalnih problemov, ki so prioritetni: bolečina operirane okončine; mobilnost, nepopolna telesna mobilnost III. stopnje; nepopolna sposobnost hoje III. stopnje; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno III. stopnje in nevarnost padcev. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zagotavlja celovito obravnavo bolnika po operaciji zlomljenega kolka na negovalnem oddelku. S kakovostno zdravstveno nego in rehabilitacijo želimo doseči, da bi bolnik po odpustu lahko opravljal vsakodnevna opravila oziroma bil sposoben samooskrbe.
Keywords: negovalna bolnišnica, neakutna obravnava, študija primera, rehabilitacija, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published: 02.04.2014; Views: 2047; Downloads: 340
.pdf Full text (1,86 MB)

8.
Spolna zloraba otrok in zdravstvena nega
Rosana Turčin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Spolna zloraba otroka ni le spolni odnos z otrokom, temveč gre za mnoga dejanja, ki so za otroka neprijetna in se jim kot povsem nemočen udeleženec, ne more zoperstaviti. Spolna zloraba je veliko bolj prikrita, kot katerokoli drugo nasilje, saj otrok ne razume, kako nihče ne opazi, kaj se mu dogaja preko znakov in sporočil, ki jih oddaja. V diplomskem delu je predstavljen problem spolne zlorabe otrok pri nas in po svetu ter vloga zdravstvene nege. Za boljše razumevanje problema smo predstavili oblike in proces odkrivanja spolne zlorabe otrok, izpostavili vlogo zdravstvene nege, opisali prepoznavanje in vrste pomoči spolno zlorabljenim otrokom v Sloveniji in izpostavili zakonsko zaščito otrokovih pravic. Prav tako smo predstavili obravnavo spolno zlorabljenega otroka na Nizozemskem. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kjer smo s pomočjo domače in tuje strokovne literature ter virov svetovnega spleta, podrobneje predstavili tematiko spolne zlorabe otrok. Uporabljena literatura se je iskala s pomočjo podatkovne baze American Psychiatric Association, sistema Cobiss in svetovnega spleta. Glede na zastavljena raziskovalna vprašanja smo ugotovili, da spolna zloraba otrok v naši družbi še vedno velja za tabu, med tem, ko je za zaščito otrokovih pravic dobro poskrbljeno. Otroka, ki je bil spolno zlorabljen je mogoče prepoznati po najrazličnejših znakih in določenem vedenju, ki ga prej nikoli ni kazal. Vloga medicinskih sester je v okviru njihovega poklica, kjer se soočajo s spolno zlorabljenimi otroki, nepogrešljiva, prav tako pa ima izreden pomen pri pomoči do okrevanja spolno zlorabljenega otroka in njegove družine izkustvena družinska terapija, ki poteka po vzorcu Kemplerjevega inštituta na Nizozemskem.
Keywords: spolna zloraba otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega, pomoč, obravnava
Published: 11.10.2013; Views: 1481; Downloads: 196
.pdf Full text (412,19 KB)

9.
Obravnava otrok s hiperkinetično motnjo
Sanja Težak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: V diplomskem delu je predstavljena obravnava otrok s hiperkinetično motnjo. Je najpogostejša duševna motnja otrok, ki ima svoj začetek v zgodnjem otroštvu. Hiperkinetično motnjo opredeljujejo: pomanjkljiva pozornost, hiperaktivnost ter impulzivnost. Pogosta simptoma hiperkinetične motnje sta otrokova nemirnost in pretirana gibalna dejavnost. Za postavitev diagnoze mora otrok kazati simptome vsaj šest mesecev v dveh različnih situacijah oziroma okoljih. Strokovnjaki kot obliko pomoči otroku s hiperkinetično motnjo priporočajo psihostimulanse kot terapijo, s katero se minimalizirajo otrokove težave. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena hiperkinetična motnja in obravnava otrok pri nas in v tujini. Predstavljena je vloga medicinske sestre pri obravnavi otroka s hiperkinetično motnjo. Podrobneje je opisano delo in naloge medicinske sestre v pedopsihiatričnem dispanzerju ter vključevanje in sodelovanje staršev v obravnavi otroka s hipekinetično motnjo. Razprava in zaključek: Delo in naloge medicinske sestre v pedopsihiatričnem dispanzerju so zelo pomembne, saj je ravno medicinska sestra prva oseba, ki se sreča z otrokom in njegovimi starši. V času otrokove obravnave mora v čim večji meri spoznati otroka in njegovo družino ter prepoznati morebitne telesne in duševne stiske. Vzpostaviti mora znati partnerski odnos med otrokom, družino in zdravstveni delavci, saj vse to pripomore k čim uspešnejšemu reševanju problemov. Obravnava otroka s hiperkinetično motnjo se bistveno ne razlikuje pri nas in v svetu, gre le za razliko v diagnostičnih praksah. Otrok s hiperkinetično motnjo potrebuje veliko spodbude, pozornosti in motivacije. Hitro prepoznavanje in zdravljenje omilijo simptome težav, značilne za hiperkinetično motnjo. Pravi pristop staršev, učiteljev in bližnjih pa otroku pomagajo pri nadziranju lastnega vedenja in s tem večje samozavesti.
Keywords: hiperkinetična motnja, otrok, medicinska sestra, starši, pedopsihiatrična zdravstvena nega, obravnava, pedopsihiatrični dispanzer
Published: 30.05.2013; Views: 2237; Downloads: 641
.pdf Full text (760,20 KB)

10.
Prepoznavanje in preprečevanje trpinčenja otrok
Anita Fridau, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes vemo, da so otroci vse pogosteje žrtve trpinčenja tako doma kot v šoli in tudi v drugih okoljih. Oblike trpinčenja so različne, vse pa otroke hudo prizadenejo ter pustijo boleče sledi. V današnjem času je veliko nasilja že odkritega, vendar psihično nasilje še vedno velikokrat ostaja prikrito. V diplomskem delu smo predstavili oblike trpinčenja otrok ter njihove posledice, opisali smo zdravstveno obravnavo trpinčenega otroka in vlogo medicinske sestre ob srečanju s trpinčenim otrokom ter vlogo medicinske sestre pri preprečevanju trpinčenja otrok. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ozaveščenost dijakov o trpinčenju otrok.Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 50 dijakov srednje zdravstvene šole. Pridobljene podatke smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati raziskave so pokazali, da se je več kot 70 % anketiranih dijakov že srečalo s trpinčenjem. Razvidno je tudi, da so dobro seznanjeni s pravilnim ukrepanjem ob srečanju le-tega. Največ anketiranih bi pomoč poiskalo pri učitelju, socialni delavki ter na policiji, najmanj pa bi se jih obrnilo na SOS telefone. Prav tako smo ugotovili, da bi anketirani dijaki prepoznali znake fizičnega in psihičnega trpinčenja otrok. Vse pogosteje se srečujemo s trpinčenjem otrok, ki iz dneva v dan narašča. Nasilja ne moremo preprečiti samo z varnostnimi ukrepi, temveč moramo rešitve poiskati tudi v nas samih, v naših odnosih do otrok in drugih. Medicinska sestra mora pri prepoznavanju in preprečevanju trpinčenja otrok delovati v multidisciplinarnem timu.
Keywords: Ključne besede, trpinčen otrok, posledice, medicinska sestra, zdravstvena obravnava.
Published: 25.02.2013; Views: 1227; Downloads: 203
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica