1. Stigmatizacija ljudi z motnjami v duševnem razvoju s strani zdravstvenih delavcevŠpela Fuks, 2025, master's thesis Abstract: Stroke imajo različne definicije motenj v duševnem razvoju. Splošno pa so opredeljene kot intelektualna manjrazvitost. Hiba je v različnih oblikah opažena takoj ob rojstvu ali tekom razvoja, najkasneje do osemnajstega leta. S strani zdravstvenega osebja se do ljudi z opisanimi motnjami pojavlja neupravičena stigmatizacija na strukturnem nivoju, kar je pogosto posledica neustreznega znanja in usposobljenosti kadra. Z namenom znižanja prisotne stigme bi moral vodstveni kader v zdravstvenih ustanovah sprejeti in uvesti ukrepe.
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. S pomočjo iskalnega niza smo iskali literaturo v podatkovnih bazah Medline, Cinahl, SAGE, Wiley in Web of Science ter potek iskanja predstavili s flow-diagramom PRISMA. Napravili smo natančno analizo izbranih virov, kritično analizo in določili nivo zanesljivosti predstavljenih člankov.
V sistematični pregled je bilo vključenih 8 izbranih virov. Glavna tema, ki smo jo izpostavili iz izbranih raziskav, se glasi: strategije za učinkovito preprečevanje in zmanjšanje stigmatizacije s strani zdravstvenih delavcev do oseb z motnjo v duševnem razvoju. Izpostavljene podteme pa so izobraževanje in usposabljanje kadra, odnos do oseb z motnjo v duševnem razvoju ter samoobčutek kompetentnosti kadra.
Raziskave povzemajo dejstvo, da bi se stigmatizacija oseb z motnjo v duševnem razvoju znižala z večjo usposobljenostjo zaposlenih. Zdravstveni delavci bi si želeli lažji dostop do izobraževanj in podporo s strani vodilnega kadra.
Keywords: zmanjšanje prisotne stigme, motnje v duševnem razvoju, zdravstvena obravnava, dvig kakovosti obravnave
Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 27
 Full text (888,61 KB) |
2. Kakovost negovalne dokumentacije z vidika osredotočenosti na osebo in vpeljave elektronskega zdravstvenega zapisaMaja Klančnik Gruden, 2024, doctoral dissertation Abstract: Uvod: Dokumentacija zdravstvene nege podpira medicinske sestre pri sprejemanju
kliničnih odločitev, zato je pomembno, da je kakovostna in ustreza strokovnim zahtevam ter odseva načela osredotočenosti na osebo, česar raziskave ne potrjujejo. Uvedba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) kaže pozitivne učinke, ki niso enoznačni in zanesljivi. Namen doktorske disertacije je izdelati predlog izboljšav obstoječega kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege, ki bi medicinske sestre spodbujal k izvajanju bolj na osebo osredotočene zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma in uporabi mešanih metode. Kot raziskovalni pristop je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje. Izveden je bil en cikel, ki je potekal v petih korakih: identifikacija problema, načrtovanje, intervencija, evalvacija in integracija.V okviru identifikacije problema sta bili konvergentno izvedeni kvantitativna in kvalitativna raziskava. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 207
dokumentacij otrok z akutno okužbo spodnjih dihal s treh oddelkov. Izvedena je bila opazovalna presečna raziskava s pomočjo merskega instrumenta Q-DIO. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 60 dokumentacij otrok, ki so bili zbrani s pomočjo kategorizacijske matrike, izdelane na osnovi teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega ter analizirani po metodi direktivne analize vsebine. V fazi intervencije je bila izvedena učna delavnica, priprava pa v fazi načrtovanja. Učne delavnice se je udeležilo 47 članov tima zdravstvene nege iz oddelka, kjer so uporabljali EZZN. Ti so bili v fazi evalvacije povabljeni k sodelovanju v drugi kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo
fokusnih skupin. Teh se je udeležilo 28 oseb. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo orodja tematska mreža. V zadnji fazi so bili za izdelavo priporočil integrirani rezultati raziskav, analiza literature in načela teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega.
Rezultati: Kakovost zapisov zdravstvene nege je bila pomembno višja na oddelku, kjer so uporabljali EZZN in standardiziran jezik za poimenovanje negovalnih diagnoz (p < 0,05). Najbolje so bile podprte faze procesa zdravstvene nege: izvajanje (100 %), postavljanje negovalnih diagnoz (98 %) in ocenjevanje (87 %); najslabše je bilo podprto načrtovanje (51 %). Frekvenca in raznolikost pojavljanja negovalnih diagnoz sta bili največji v fiziološki in psihološki dimenziji, pri tem je imel oddelek, ki je uporabljal EZZN in standardiziran jezik, največjo raznolikost v vseh treh dimenzijah, kjer so se diagnoze
pojavljale. Pri kvalitativni analizi zapisov zdravstvene nege je bilo ugotovljeno, da ti le delno pokrivajo pet procesov osredotočenosti na osebo. Na podlagi kvalitativne analize zapisov intervjujev fokusnih skupin sta bili oblikovani dve tematski mreži: uporabnost kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege in na osebo osredotočeni zapisi zdravstvene nege.
Razprava in sklep: Dokumentacija zdravstvene nege je pomembno orodje pri odločanju medicinskih sester. Zagotavljanje in preverjanje njene kakovosti s standardiziranimi orodji sta zato pomembni. Uporaba elektronske dokumentacije prispeva k večji kakovosti in bolj celostni obravnavi, vendar še ni zagotovilo kakovosti. Na osnovi integracije rezultatov raziskave, analize literature in teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega je bilo izpostavljenih pet tematskih sklopov: kompetence uporabnikov, podporno okolje, uporabniku prijazen in na procesu zdravstvene nege zasnovan informacijski sistem, pristno delovanje in izidi zdravstvene nege.
Keywords: na osebo osredotočena zdravstvena nega, elektronski zapis
zdravstvene nege, klinični informacijski sistem zdravstvene nege, akutna bolnišnična obravnava
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 278; Downloads: 109
Full text (5,73 MB) |
3. Informiranost odrasle populacije o zdravstveni obravnavi forenzičnega pacientaMatej Vake, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Diplomsko delo predstavlja zdravstveno obravnavo forenzičnega pacienta in informiranost ljudi v družbenem okolju o forenzični psihiatriji, pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 110 naključno izbranih oseb, starejših od 18 let.
Rezultati: Ugotovili smo, da se anketirani zavedajo slabega poznavanja področja forenzične psihiatrije in forenzičnega pacienta; strinjajo se, da gre pri pacientih v forenzični psihiatriji za zavarovanje družbe pred pacientom z duševno motnjo, in da je forenzični pacient storilec kaznivega dejanja, ki ga je storil zaradi duševne motnje; večina jih ne ve, ali je njihovo zdravljenje lahko uspešno; polovica jih meni, da so taki pacienti nevarni za družbo in s strani družbe stigmatizirani.
Razprava in zaključek: Področje forenzične psihiatrije in forenzičnih pacientov ter njihove zdravstvene obravnave je deležno premalo pozornosti. Rezultati kažejo slabo poznavanje zdravstvene obravnave forenzičnih pacientov in slab odnos do njih. Problematika zahteva več javnih razprav, kar bi pripeljalo do boljše informiranosti družbe o takšnih pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi, posledično bi jih okolica tudi manj diskriminirala in stigmatizirala.
Keywords: forenzična psihiatrija, forenzični pacient, zdravstvena obravnava, informiranost
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 411; Downloads: 59
Full text (1,84 MB) |
4. Odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin: sistematični pregled literatureAna Vidovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Odnos do migrantov, ljudi različnih veroizpovedi in kultur je odvisen od njihovega sprejemanja v družbi in na nivoju posameznika. Raziskave dokazujejo odstopanja v dostopu do zdravstvenih sredstev, obravnave in odnosu zdravstvenih delavcev do rasnih manjšin. Namen zaključnega dela je opisati odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin.
Metode: Opravili smo pregled znanstvenih člankov. Iskanje člankov je potekalo po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SCOPUS. Za prikaz pregleda in izbora vključene literature smo uporabili PRISMA-pristop. Omejili smo iskalno strategijo na izbrano temo in določeno populacijo, izključili članke, ki so starejši od zadanih limitov, nepopolne in nedosegljive članke.
Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili 11 raziskav. Na odnos medicinskih sester do rasnih manjšin vplivajo pomanjkanje kulturnih kompetenc, znanja, osebna prepričanja in obstoječi stereotipi posameznih medicinskih sester. Na paciente, razlike v odnosu, vplivajo negativno, saj povzročajo nezaupanje, kar jih odvrača od koriščenja zdravstvenih storitev, tudi kadar je to nujno potrebno.
Razprava in sklep: Kljub dostopnim informacijam, medijem in literaturi se srečujemo z ovirami v zdravstveni oskrbi pacientov rasnih manjšin tako na strani medicinskih sester kot na strani pacientov in njihovih družin, kar lahko predstavlja problem na vseh ravneh javnega zdravstva. Za izboljšanje odnosov je pomembno zavedanje in sprejemanje pacientov ne glede na njihovo kulturno, versko ali socioekonomsko ozadje.
Keywords: zdravstvena obravnava, rasne manjšine, medicinska sestra, stereotipi, percepcija
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 667; Downloads: 85
Full text (1,62 MB) |
5. Zdravstveno negovalna obravnava pacienta z adrenalno krizoKarli Ornik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Adrenalna kriza je akutno stanje, ki se najpogosteje pojavlja pri pacientih s primarno insuficienco nadledvične žleze. Gre za potencialno smrten dogodek. Splošni simptomi in redkost bolezni pa zdravstvenemu kadru na urgentnih oddelkih omejujejo optimalno zdravstveno obravnavo. Namen diplomskega dela je opredeliti adrenalno krizo kot urgentno stanje pri pacientih z insuficienco nadledvične žleze ter opisati zdravstveno-negovalno obravnavo pacienta z adrenalno krizo.
Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene in strokovne literature. Uporabljeni sta bili deskriptivna in komparativna metoda dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in SAGE. Potek iskanja pa je prikazan z diagramom PRISMA po metodi vsebinske analize.
Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov. Zdravstvena obravnava zajema sprejem pacienta, neprekinjen nadzor pacientovih vitalnih funkcij in njihovo dokumentiranje. Sledijo preiskave, aplikacija terapije po naročilu zdravnika ter zdravstveno-vzgojno delo.
Razprava in sklep: Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela z ugotavljanjem potreb (opazovanje, merjenje, fizični pregled, negovalna in medicinska anamneza, pridobitev informacij od svojcev). Na področju adrenalne krize je zaradi redkosti bolezni in nespecifičnosti simptomov pomembna edukacija zdravstvenega osebja na urgentnih oddelkih, saj premalo znanja vodi v neoptimalno zdravstveno obravnavo. Bistvenega pomena je tudi zdravstveno-vzgojno delo, namenjeno pacientom in svojcem.
Keywords: Adrenalna kriza, zdravstvena obravnava, pacient, insuficienca nadledvične žleze.
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 808; Downloads: 86
Full text (952,90 KB) |
6. Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozoKarmen Borko, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo.
Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize.
Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav.
Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Keywords: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1474; Downloads: 247
Full text (461,92 KB) |
7. Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnostiSabina Kopun, 2021, undergraduate thesis Abstract: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010.
Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi.
Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Keywords: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Published in DKUM: 04.06.2021; Views: 1353; Downloads: 207
Full text (798,47 KB) |
8. Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnikeAnja Šket, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja.
Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Keywords: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 2189; Downloads: 466
Full text (481,83 KB) |
9. Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostnikuSara Kunčnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc.
Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Keywords: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 1026; Downloads: 207
Full text (1,11 MB) |
10. Obravnava pacienta z medikamentoznim delirijemBojan Mavrič-Palir, 2014, undergraduate thesis Abstract: Delirij je definiran kot bolezensko stanje, ki se začne nenadoma, pacient je nemiren, krajevno in časovno neorientiran. Medikamentozni delirij je rezultat začasne telesne disfunkcije zaradi izpostavljenosti zdravilom. Vsako delirantno stanje pri pacientu je nujno stanje in je potrebno zdraviti v intenzivni terapiji. V diplomskem delu je predstavljena obravnavo pacienta z medikamentoznim delirijem ter aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavi. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature ter virov. Uporabili smo tudi podatkovni bazi COBISS ter DKUM.
Keywords: delirij, medikamentozni delirij, prepoznavanje, obravnava, zdravstvena nega, terapevtska komunikacija.
Published in DKUM: 11.12.2014; Views: 2929; Downloads: 384
Full text (409,29 KB) |
