| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 618
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Življenje z ulceroznim kolitisom: študija primera
Adrijana Klep, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Ulcerozni kolitis je vnetna črevesna bolezen, za katero dandanes zboli veliko mladih ljudi. Pacienti, ki zbolijo za ulceroznim kolitisom, se nenehno srečujejo z negovalnimi problemi, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Pomembno vlogo pri obvladovanju težav imajo svojci, zdravnik in zaposleni v zdravstveni negi, ki jih vzpodbujajo, spremljajo zdravstveno stanje in delujejo zdravstveno vzgojno. Metode: V zaključnem diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvalitativno metodologijo. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Na osnovi življenjskih potreb in ugotovljenih potreb po zdravstveni negi, smo izpostavili negovalne probleme in naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati: Kot najbolj izpostavljene negovalne diagnoze, se pri obravnavani pacientki v zagonu bolezni pojavijo slab apetit, težave pri odvajanju, bolečine v spodnjem delu trebuha in strah. Ob prejemanju biološkega zdravila adalimumab se sedaj njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Razprava in sklep: Ulcerozni kolitis vpliva na vsakdanje življenje pacientke in njenih svojcev. Pomembno je, da se pacienti kontinuirano izobražujejo v sklopu svoje bolezni in so tako samostojni v vsakdanjem življenju.
Keywords: kronično vnetje črevesja, ulcerozni kolitis, biološko zdravilo, pacient, zdravstvena nega
Published: 21.07.2021; Views: 41; Downloads: 5
.pdf Full text (912,82 KB)

2.
Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester
Sabina Žele, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu. Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje. Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester. Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Keywords: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Published: 29.06.2021; Views: 73; Downloads: 27
.pdf Full text (812,71 KB)

3.
Obravnava pacienta z motnjami dihanja v spanju
Žiga Zalokar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Teoretično izhodišče: K motnjam spanja štejemo težave, ko človek ne more zaspati ali spati preko cele noči. Pogosto prihaja do sindroma spalne apneje, ki je ena izmed najpogostejših motenj. Z izvedeno raziskavo smo odgovorili na določena vprašanja. Namen diplomskega dela je bil raziskati obravnavo pacienta z motnjami dihanja v spanju, ki si na domu izvede polisomnografijo. Metodologija: Izvedli smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo predstavili dobljene rezultate in posledično odgovorili na raziskovalna vprašanja. Sodelovalo je 50 anketirancev. Rezultati: Pacienti, vključeni v raziskavo, so se srečevali z raznimi občutki. Večina jih je diagnostiko motenj dihanja v spanju na domu izvedla odlično, z dobrimi rezultati. Nekaj pa jih je bilo pozitivnih in je bila potrebna nadaljnja diagnostika. Navajali so zadovoljstvo ob sami izvedbi preiskave, velika večina je navedla težave, ki jim povzročajo motnje spanja, kot so hrup in svetloba. Sami smo ugotovili, da je potrebna boljša predstavitev in podajanje navodil pacientom pred samo izvedbo. Razprava in zaključek: Polisomnografija na domu je po pregledu literature in pričanju pacientov boljša, saj pacienti doma lažje zaspijo kot v spalnem laboratoriju. Ugotovili smo, da majhen odstotek pacientov ni mogel popolnoma nič spati, saj jih je nameščen aparat oviral. Obravnava samega pacienta je zelo raznolika in pusti pečat na zaposlenih v zdravstvu, predvsem zaradi tistih preiskovancev, ki smo jim obolenje diagnosticirali in se jim je kvaliteta življenja izboljšala v največji možni meri.
Keywords: motnje dihanja, pacient, zdravstvena nega, apneja
Published: 29.06.2021; Views: 58; Downloads: 9
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
Percepcija in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov
Esmina Softić, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Transfuzija krvi in krvnih pripravkov je eden pogostejših načinov zdravljenja različnih bolezni in bolezenskih stanj. Je kompleksna intervencija, ki ima lahko številne zaplete in posledice. Transfuzija se pri nas izvaja predvsem v zdravstvenih institucijah na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva in jo izvajajo diplomirane medicinske sestre v multidisciplinarnem sodelovanju z ostalimi izvajalci v verigi postopkov transfuzije. Namen magistrskega dela je raziskati percepcijo in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Izvedli smo opazovalno študijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo prilagojenega anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med medicinskimi sestrami, ki pogosto ali vsak dan izvajajo aplikacijo krvnih pripravkov, ni statistično pomembnih razlik v poznavanju protokolov in standardov v povezavi z varno aplikacijo transfuzije (p = 0,448). Ugotovili smo tudi, da je največje zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji v fazi poznavanja transfuzijskih reakcij (x ̅ = 4,85; s = 0,200), najmanjše pa v fazi pred transfuzijo (x ̅ = 4,01; s = 0,446). Diskusija in zaključek: Zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov je zelo pomembno. To se doseže predvsem z rednim izobraževanjem in nadgrajevanjem že obstoječega znanja o celotnem procesu transfuzije v vseh fazah.
Keywords: transfuzija krvi, komponente krvi, medicinske sestre, zdravstvena nega
Published: 23.03.2021; Views: 152; Downloads: 83
.pdf Full text (625,93 KB)

5.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Published: 10.02.2021; Views: 172; Downloads: 78
.pdf Full text (851,74 KB)

6.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Keywords: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Published: 02.02.2021; Views: 203; Downloads: 68
.pdf Full text (789,55 KB)

7.
Poznavanje spolnih motenj med študenti zdravstvene nege in medicine
Julija Vigali, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Spolnost je zapletena primarna človeška dejavnost, ki pri ljudeh sproža močan čustveni ter psihološki odziv. Spolne motnje pa so odkloni od normalne spolnosti in predstavljajo skupino bolezni, ki se pogosto pojavljajo v splošni populaciji. Ker je poznavanje spolnih motenj pomembno med študenti zdravstvene nege in medicine, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo znanje na tem področju in morda povečati zanimanje na temo spolnih motenj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege in študenti enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina Univerze v Mariboru. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word in Excel. V raziskavi je sodelovalo 124 študentov. Ugotovili smo, da študenti spolne motnje poznajo, vendar se opazi primanjkljaj na določenih področjih, ki bi ga lahko pripisali dejstvu, da se študenti na svoji klinično izobraževalni poti le poredko srečajo s bolniki s spolnimi motnjami. Več znanja na temo spolnih motenj so pokazali študenti splošne medicine. Dobro poznavanje bolezni je ključ do uspešnega zdravljenja ter nudenja pomoči bolniku s spolno motnjo. K višji ravni znanja lahko pripomorejo promocija bolezni in več raziskav s tega področja.
Keywords: spolne motnje, študenti, zdravstvena nega, splošna medicina, poznavanje
Published: 02.02.2021; Views: 284; Downloads: 121
.pdf Full text (579,84 KB)

8.
Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Keywords: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Published: 02.02.2021; Views: 175; Downloads: 58
.pdf Full text (617,89 KB)

9.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, master's thesis

Abstract: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Keywords: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Published: 01.02.2021; Views: 224; Downloads: 89
.pdf Full text (1,93 MB)

10.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Keywords: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Published: 03.12.2020; Views: 472; Downloads: 170
.pdf Full text (481,83 KB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica