1. Etične dileme pri poučevanju dijakov srednje zdravstvene šole Ljubljana na praktičnem pouku pod nadzorom mentorjaDomen Eržen, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako dijaki doživljajo etične dileme, s katerimi se soočajo med praktičnim poukom v kliničnem okolju in kakšno vlogo imajo mentorji glede pomoči dijakom pri reševanju teh izzivov. Metode: Raziskava je bila izvedena z uporabo kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod. Glavno raziskovalno orodje je bil anketni vprašalnik, ki je zajemal 5 ključnih področij: odnosi med mentorji in dijaki, kakovost izobraževalne prakse, varnost pacientov, odgovornost mentorjev ter odnos dijakov do pacientov in napak. V raziskavi je sodelovalo 71 dijakov 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki so delili svoje izkušnje in mnenja o praktičnem pouku. Rezultati: Analiza rezultatov kaže, da večina dijakov (69 %) odnose z mentorji ocenjuje kot dobre ali odlične, vendar 24 % dijakov izpostavlja potrebo po izboljšanju komunikacije in večji vključenosti dijakov v proces izobraževanja. Na področju mentorjevega nadzora nad varnostjo pacientov smo ugotovili zadovoljstvo dijakov, vendar tudi potrebo po večji doslednosti mentorja, saj je povprečna ocena znašala 3,94. Pomembno je bilo izpostavljeno tudi mentorjevo spodbujanje empatije in komunikacijskih veščin, kar dijaki ocenjujejo z visoko povprečno oceno 4,25. Kljub temu so opozorili na potrebo po sistematičnejšem pristopu k poučevanju etike. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je nujno okrepiti usposabljanje mentorjev na področju etičnih dilem, izboljšati metode poučevanja o etiki in komunikaciji ter standardizirati kakovost praktičnega pouka. Priporočila vključujejo večje vključevanje dijakov v proces odločanja, večji poudarek na simulacijah in praktičnih primerih ter ustvarjanje varnega okolja za obravnavo napak, ki jih storijo dijaki.
Keywords: etične dileme, dijaki, zdravstvena nega, napake v zdravstvu, mentor
Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (1,23 MB) |
2. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Keywords: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (894,75 KB) |
3. Pojavnost izpuščene zdravstvene nege v času epidemije COVIDA-19Sara Bedenik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pojavnost izpuščene zdravstvene nege je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene oskrbe, katerega povečanje med pandemijo lahko vpliva na varnost pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19.
Metode: Pregled literature je bil izveden v skladu s smernicami PRISMA. Iskalna strategija je vključevala uporabo ključnih besed za iskanje relevantnih člankov v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Vključeni so bili raziskovalni članki in sistematični pregledi, ki so obravnavali kvalitativne, kvantitativne ter mešane metode in so bili objavljeni do junija 2023.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se je pojavnost izpuščene zdravstvene nege med epidemijo COVIDA-19 večinoma obdržala na enaki ravni ali rahlo povečala v primerjavi z obdobjem pred epidemijo. Na osnovi vsebinske analize so bile identificirane tri teme sekundarnega nivoja: dejavniki, ki privedejo k izpuščeni zdravstveni negi, izpuščene aktivnosti zdravstvene nege in posledice izpuščene zdravstvene nege. Najpogosteje izpuščene aktivnosti so gibanje 3-krat dnevno oz. po naročilu, obračanja pacienta na 2 uri, ustna nega, emocionalna podpora in poučevanje pacienta. Povečanje izpuščene zdravstvene nege je bilo povezano z dejavniki, kot so pomanjkanje kadra, stresno delovno okolje in slaba komunikacija.
Razprava in zaključek: Epidemija COVIDA-19 je izpostavila težave v zdravstvenem sistemu, zlasti izpuščeno zdravstveno nego. Pomembne naloge, kot so gibanje, obračanje, čustvena podpora in izobraževanje pacientov, so bile pogosto zanemarjene. Izboljšanje delovnega okolja in komunikacije je ključno za boljšo kakovost oskrbe
Keywords: izpuščena zdravstvena nega, epidemija COVIDA-19, pojavnost izpuščene zdravstvene nege
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (972,89 KB) |
4. Izboljšanje zdravstvene nege posameznikov s shizofrenijo: inovativne intervencije in aktivnosti zdravstvene negeAlen Babšek, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Shizofrenija je zapletena duševna bolezen, za katero so značilne blodnje, halucinacije, neorganizirani govor ali vedenje ter oslabljene kognitivne sposobnosti. Zdravstvena nega pacientov s shizofrenijo se sooča z izzivi predvsem zaradi nejasnosti glede avtonomne vloge medicinske sestre. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv negovalnih intervencij in aktivnosti zdravstvene nege na potek zdravljenja in obvladovanja bolezni pri pacientih s shizofrenijo.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature z analizo in s sintezo. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije identificiranih virov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: MEDLINE, PubMed, Cochrane Library in Wiley Online Library. Nato smo ocenili še kakovost vključenih raziskav.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 10 raziskav. S pomočjo tematske analize smo identificirali glavno temo »Inovativne intervencije in aktivnosti ZN« in štiri podteme »Psihosocialne intervencije«, »Dieta«, »Telesna aktivnost« ter »Izobraževalne intervencije«.
Razprava in sklep: Pri zdravstveni negi pacienta s shizofrenijo je velik poudarek predvsem na psihosocialnih intervencijah, psihoizobraževanju ter intervencijah povezanih s telesno aktivnostjo in prehrano. Skrb za izboljšanje psihofizičnega zdravja in kognitivnih funkcij pri pacientih s shizofrenijo je zahteven proces, ki pa zajema veliko znanja in potrpežljivosti.
Keywords: Izpopolnjenje, zdravstvena nega, shizofrenija, domiselna posredovanja, dejavnosti zdravstvene nege
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 92
Full text (2,63 MB) |
5. Strategije za opolnomočenje pacientaMaja Kolar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Opolnomočenje pacientov je ključni vidik sodobnega zdravstvenega varstva, katerega namen je povečati nadzor pacientov nad lastnim zdravjem in odločitvami o zdravstveni negi. Namen zaključnega dela je bil s pregledom znanstvene literature raziskati strategije medicinske sestre za opolnomočenje pacienta.
Metode dela: Izvedli smo pregled literature na sistematični način, uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CHINAL) ter Sage Journals. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Sintezo vsebine smo predstavili z vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 9 raziskav, s pomočjo katerih smo identificirali strategije in pristope za opolnomočenje pacientov, ki potekajo v obliki skupinskega dela in/ali individualnega pristopa. Individualizirano izobraževanje prednjači glede na učinek pri pacientu, a zahteva od zdravstvenega delavca veliko ustvarjalnosti in inovativnost pri uporabi različnih izobraževalnih tehnik.
Razprava in zaključek: Naše ugotovitve kažejo, da lahko prilagojeno izobraževanje pacientov in integracija tehnologije v oskrbo pacientov znatno opolnomoči paciente. Izvajalci zdravstvenih storitev bi morali razmisliti o sprejetju teh strategij za izboljšanje rezultatov zdravljenja pacientov. Prihodnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke strategij opolnomočenja na zdravje pacientov.
Keywords: zdravstvena nega, opolnomočenje, strategije, intervencija
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,19 MB) |
6. Kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljučKatarina Dvanajščak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Transplantacija pljuč je optimalna in najboljša metoda za zdravljenje in izboljševanje kakovosti življenja pacientov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Kakovost življenja merimo na področjih, kot so fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje življenjskih vlog, vsakodnevne aktivnosti, odnosi, izobrazba, zaposlitev, ekonomski status in okolje. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljuč.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect. Proces poteka in izbiro člankov smo izvedli s pomočjo smernic PRISMA, pri tem smo uporabili opisno metodo dela, članke smo ocenili po hierarhiji dokazov in jih razvrstili v nivoje ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav. Glavna ugotovitev je bila, da imajo pacienti po transplantaciji pljuč drastično izboljšano kakovost življenja, ki se lahko v določenih primerih primerja s kakovostjo življenja zdrave populacije.
Razprava in zaključek: Največje izboljšanje je bilo opaženo na področju pljučne funkcije, odsotnosti respiratornih simptomov, fizične zmogljivosti, kondicije, mentalnega stanja, splošnega počutja, ponovne sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil in opravljanja službe. V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem kakovosti, saj lahko le tako izboljšamo nadaljnjo zdravstveno oskrbo in zagotovimo boljšo kakovost zdravja celotne populacije.
Keywords: kakovost življenja, transplantacija pljuč, zdravstvena nega
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 69; Downloads: 122
Full text (1,17 MB) |
7. Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzijeTadeja Golob, 2024, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Keywords: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 111; Downloads: 49
Full text (1,30 MB) |
8. Stres na delovnem mestu in spoprijemanje s stresnimi situacijami v zdravstveni negiInes Medved, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Stres je odziv telesa na obremenitev in lahko povzroči številne spremembe v telesu in vedenju posameznika. Na delovnem mestu se stres pojavi, ko so zahteve delovnega mesta večje od sposobnosti zaposlenega in ta tem zahtevam ni več kos. Stres v zdravstveni negi pomembno vpliva na kakovost življenja zaposlenih in zmanjšuje kakovost zdravstvene oskrbe.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu raziskave smo anketirali zaposlene v zdravstveni negi na internem in kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Namen zaključnega dela je raziskati situacije, ki med zaposlenimi v zdravstveni negi povzročajo stres. Cilji zaključnega dela so ugotoviti, katere situacije stres med zaposlenimi v zdravstveni negi najpogosteje povzročajo in kakšne so posledice.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 14 zaposlenih v zdravstveni negi na internem in 26 zaposlenih v zdravstveni negi na kirurškem oddelku ene izmed slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da anketirani med najpogostejše dejavnike stresa uvrščajo nezadostno število zaposlenih (PV = 4,45) in preobremenjenost (PV = 4,13), kot najbolj pogoste posledice stresa pa prepoznajo premalo časa, posvečenega telesni vadbi (PV = 1,95) in nepravilno prehranjevanje (PV = 2,08).
Zaključek: Raziskovanje stresnih situacij na delovnem mestu v zdravstveni negi je ključnega pomena za celovito razumevanje problema in s tem povečanje zadovoljstva zaposlenih, izboljšanje pogojev dela ter zagotavljanje kar najboljše oskrbe pacientov.
Keywords: stres na delovnem mestu, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, zdravstvena nega
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 205; Downloads: 126
Full text (1,24 MB) |
9. Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijoAnja Janžur, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«.
Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Keywords: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 190; Downloads: 69
Full text (1,65 MB) |
10. Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikomMevludin Demirović, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih.
Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov.
Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja.
Keywords: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 228; Downloads: 64
Full text (1,79 MB) |
