1. Family members' involvement in elder care provision in nursing homes and their considerations about financial compensation: A qualitative studyAna Habjanič, Majda Pajnkihar, 2013, original scientific article Abstract: The aim of this studz was to establish how familz members are involved in elder care provision in nursing homes; this included research into their feelings about potentiallz extending their involvement to obtain financial benefits as compensation for high accommodation costs. Familz members remain involved in the caring process after their relatives have been admitted to an institution. On average, accommodation costs in nursing homes in Slovenia haverisen above the residentsʼ retirement pension, and families must supplement the difference. Because of this, familial involvement should be linked to reduced accommodation costs. This research emplozed a non-experimental, descriptive studz design through unstructured interviews. Participants included fiftz familz members (n = 50) who visit their relatives in nursing homes. Data were collected in 2010 at five nursing homes in Slovenia and processed bz means of conventional content analzsis. The major themes that emerged from the content analzsis, describing familz involvement, were as follows: visiting and making oneself useful, deliverz of items for personal use, hands-on care, phzsical therapz and organiyation of nursing homeactivities. Familz members showed some interest in receiving financial compensation for their involvement. The proposed financial compensation maz bea delicate and morallz questionable matter but would involve fairness and transparencz, while enabling easier organiyation of elder care provision. Eventuallz, nursing home residentsʼ well-being could be improved.
Keywords: zdravstvena nega starostnika, sodelovanje svojcev, finančno nadomestilo, domovi za starostnike, elder care, family involvement, financial compensation, nursing home
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2192; Downloads: 120
 Link to full text |
2. Pomen zadovoljevanja verskih duhovnih potreb starostnika v domu ostarelihFrancka Saje, 2010, undergraduate thesis Abstract: V prepričanju, da je celostna (holistična) zdravstvena nega starostnika v domu ostarelih najboljša pot za omogočanje njegove optimalne kakovosti življenja v njem, in na osnovi konceptualnega modela teoretičarke zdravstvene nege Virginije Henderson diplomsko delo obravnava pomen zadovoljevanja verskih duhovnih potreb starostnika v institucionalnem varstvu. V teoretičnem delu so zbrana razmišljanja nekaterih domačih in tujih avtorjev o celostni razsežnosti človeka - starostnika in njegovih, iz nje izhajajočih potreb, s poudarkom na duhovni razsežnosti, duhovnih potrebah in znotraj njih verskih potrebah ter njihovem zadovoljevanju. Osvetljena je uporaba procesne metode dela pri celostni zdravstveni negi starostnika v domu in pri opisu verske oskrbe v Domu sv. Jožef tudi njeno praktično izvajanje. Raziskava med stanovalci Doma sv. Jožef, pri kateri je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda s predhodno izdelanim anketnim vprašalnikom, je pokazala, da so ti v večini verni katoličani, ki so pred prihodom v to ustanovo pričakovali dobro versko oskrbo v njej in so se zato za življenje v njej lažje odločili, da jih večinski del svojo vero in verske potrebe močno doživlja in dobro izraža, ter je potrdila, da imajo njihove zadovoljene verske potrebe pomemben pozitiven vpliv na smisel in celostno kakovost njihovega življenja v domu. Rezultati enako izvedene raziskave med zdravstveno-negovalnim osebjem tega doma pa so pokazali njihovo večinsko pozitivno vrednotenje verskih duhovnih potreb stanovalcev kot enako pomembno glede na druge potrebe, da ocenjujejo versko oskrbo v tem domu za zelo dobro in svojo zavzetost za sodelovanje pri njej za zadostno. Svoje znanje o celostni zdravstveni negi starostnika, ki vključuje tudi pomoč pri zadovoljevanju njegovih verskih duhovnih potreb in strpnost do njegovih verskih prepričanj ne glede na lastno osebno prepričanje, večinoma dobro ocenjujejo in nimajo izrazite potrebe po dodatnem izobraževanju iz tega področja. Vsi izsledki raziskave so nam potrdili smiselnost našega prizadevanja za celostno zdravstveno nego starostnika v domu ostarelih, katere bistveni sestavni del je tudi skrb za njegovo duhovno dobrobit.
Keywords: starostnik v domu, celostna zdravstvena nega, verske duhovne potrebe starostnika, medicinska sestra, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 07.12.2010; Views: 3931; Downloads: 479
 Full text (533,72 KB) |
3. Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju in pitju starostnika v domu upokojencevŠpela Šobar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Hrana in prehrana postajata v sodobnem svetu vedno bolj pomembna veja znanosti, ker prodirata v najbolj zapletene mehanizme našega življenja, počutja, zdravja in bolezni ter nenazadnje v kratkost in dolgost našega življenja. Danes lahko že z zagotovostjo trdimo, da ima prehrana pomemben vpliv pri ohranjanju in krepitvi človekovega zdravja. Dobra in ustrezna prehrana pripomore tudi k hitrejšemu ozdravljenju ali vsaj lajšanju hujših in neozdravljivih bolezni. Po mnenju številnih avtorjev lahko s pravilno prehrano v zgodnjem, srednjem in poznem življenjskem obdobju omilimo ali preprečimo nekatere kronične bolezni v starosti in vplivamo na optimalno prehranjenost, vse to pa pripomore k boljši psihofizični kondiciji starostnika (Pokorn, 1996). V raziskavo je bilo vključenih 30 stanovalcev iz stanovanjskega in negovalnega dela. Z raziskavo smo želeli prikazati, ali so stanovalci v večini samostojni pri prehranjevanju in imajo možnost izbire hrane po lastni želji. Z anketo smo želeli ugotoviti prehranske navade starostnika v domskem varstvu in dejavnike tveganja, ki vplivajo na prehrano v starosti. Želeli smo predstaviti diete, ki so pripravljene za stanovalce, in ugotoviti, ali sprejemajo pripravljeno hrano v domu. Vprašanja, na katera so stanovalci odgovarjali, ne moremo potrditi v celoti. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (67 %) stanovalcev samostojnih pri hranjenju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Z raziskavo smo ugotovili, da v domu le redko upoštevajo želje stanovalcev pri sestavi jedilnikov, saj je kar 16 (54 %) anketiranih odgovorilo, da le redko upoštevajo njihove želje glede prehranjevanja in pitja. Z vprašanji smo ugotovili, da medicinske sestre ugotavljajo vzrok za odklanjanje hrane. Stanovalci doma starejših občanov Novo mesto so večinoma samostojni pri prehranjevanju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Medicinska sestra svoje znanje in opazovanje uporablja pri delu s starostniki. Menim, da bi morali zaposleni bolj upoštevati želje stanovalcev pri pripravi vsakodnevnih jedilnikov posameznika.
Keywords: Institucionalno varstvo, prehrana starostnika, medicinska sestra, prehrana, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 24.12.2009; Views: 5818; Downloads: 798
Full text (462,59 KB) |
