Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Keywords: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1160; Downloads: 241
Full text (561,88 KB)

Abstract: Zavod RS za transfuzijsko medicino poleg svoje osnovne dejavnosti, preskrbe z varno krvjo, opravlja tudi izobraževalno dejavnost. Transfuzijska medicina je obvezni del programa specializacij zdravnikov, ki zdravijo bolnike s krvnimi pripravki. Glavni namen izobraževanja je izboljšanje kakovosti in varnosti zdravljenja s krvjo. Izobraževanje iz transfuzijske medicine za zdravnike - specializante je organizirano v obliki tečaja, ki traja deset dni in se izvaja trikrat na leto. Vrednotenje izobraževanja je eden od pomembnih dejavnikov, ki pripomorejo k stalnemu izboljševanju in prilagajanju izobraževalnega programa potrebam posameznim specializacij glede na strokovne smernice zdravljenja s krvjo. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen proces izobraževanja s poudarkom na vrednotenju izobraževanja. V raziskovalnem delu naloge so prikazni rezultati vrednotenja tečaja transfuzijske medicine s strani udeležencev, ki so se tečaja udeležili od januarja 2016 do januarja 2017. V anketnem vprašalniku, s katerim smo ovrednotili zadovoljstvo udeležencev je bila zagotovljena njihova anonimnost. Odgovori zbrani z anketo so pokazali, da je tečaj izpolnil pričakovanja udeležencev, pridobljeno znanje pa bo uporabno pri njihovem delu. Z vsebino predavanj, predavatelji, vajami, učnim gradivom in organizacijo tečaja so bili udeleženci zelo zadovoljni, saj so bile njihove povprečne ocene višje od 4 (prav dobro). Nekoliko slabše sta bila ocenjena pisni izpit s povprečno oceno 3,33 in praktični izpit s povprečno oceno 3,85. Na splošno so bili udeleženci z izobraževanjem zadovoljni, saj je bila skupna poprečna ocena tečaja 4,14. Ugotovili smo tudi, da ni statistično značilnih razlik v zadovoljstvu z izobraževanjem med spoloma in specializacijami. Tečaj transfuzijske medicine za zdravnike specializante ima dolgoletno tradicijo in je bil tekom let deležen stalnih izboljšav na podlagi vrednotenja celotnega procesa izobraževanja in prilaganja novim smernicam na področju zdravljenja s krvjo. Z nadaljevanjem le tega, bodo tudi v bodoče izidi izobraževanja zadovoljivi in bodo pomembno prispevali k varnemu zdravljenju bolnikov s krvjo.
Keywords: - Izobraževanje - Transfuzijska medicina - Vrednotenje - Zadovoljstvo - Zdravniki specializanti
Published in DKUM: 23.08.2017; Views: 1228; Downloads: 192
Full text (1,45 MB)

Abstract: Prodromalna faza psihoza predstavlja obdobje v procesu razvoja psihotične motnje, ki predhodi izbruhu psihotične epizode. Posameznik v prodromalni fazi še ne izpolnjuje diagnostičnih kriterijev za psihotično epizodo, vendar se že kažejo nekateri znaki in simptomi, ki so zaznani bodisi subjektivno ali s strani okolice. Pričujoča magistrska naloga podrobno opredeljuje koncept prodromalne faze, njeno zgodovino raziskovanja, dejavnike in različne pristope. V nadaljevanju opisuje še različne sisteme zaznave in obravnave prodromalne faze po svetu. Nalogo zaokrožuje empirični del, ki obravnava vidik osebnih zdravnikov v severovzhodni Sloveniji. Namen naloge je natančno preiskati in raziskati področje prodromalne faze psihoze in njene zgodnje zaznave, na podlagi ugotovitev podati predlog sistema zaznave in obravnave v severovzhodni Sloveniji in preveriti status prodromalne faze psihoze v primarnem zdravstvu v tej isti regiji. Ob upoštevanju dejstva, da je prodromalna faza psihoze izredno kompleksen pojem, ki obenem zahteva precej pazljivosti pri obravnavi, se je treba vzpostavljanja sistema zgodnje zaznave lotiti preudarno in z aktivnim vključevanjem vseh možnih deležnikov v procesu.
Keywords: prodrom, psihoza, preventiva, osebni zdravniki
Published in DKUM: 07.11.2014; Views: 3157; Downloads: 452
Full text (1,25 MB)