| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primeri malomarnega zdravljenja
Kaja Brezovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Published: 10.10.2018; Views: 890; Downloads: 166
.pdf Full text (892,67 KB)

2.
Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka
Tjaša Tarča, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi. Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa. Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu. Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka.
Keywords: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska.
Published: 03.07.2018; Views: 561; Downloads: 133
.pdf Full text (1,41 MB)

3.
Problematika pretrganja vzročne zveze v odškodninskem pravu
Urška Kapun, 2017, master's thesis

Abstract: Vzročna zveza je element krivdne in objektivne odškodninske obveznosti. Je vez med protipravnim dejanjem in škodo, čeprav zakon tega posebej ne poudarja in je ne definira. Kadar govorimo o pretrganju vzročne zveze, moramo najprej razjasniti, kdaj je vzročna zveza podana oziroma ni podana. Pri tem si pomagamo s teorijami o vzročni zvezi. Poznamo več teorij, ki se razlikujejo tako glede na zgodovinska obdobja kot glede na avtorje, lahko imajo celo isto bistvo, vendar različno poimenovanje. V praksi sta splošno sprejeti teorija adekvatnosti in teorija o pravno relevantni vzročnosti ali »ratio legis« vzročnosti. Od teorij vzročne zveze, ki se pojavljajo, je odvisno, ali vzročna zveza je ali ni podana. Zaradi raznolikosti primerov se to vprašanje rešuje od primera do primera. V praksi se pojavljajo primeri, ko vzročna zveza sicer je podana, vendar pa odškodninska obveznost ni, ker so se pojavile okoliščine, ki pretrgajo vzročno zvezo. Zakon teh primerov ne našteva taksativno, ampak se presojajo od primera do primera. Te okoliščine so naključja, ko oseba izpolni svoje dolžnostno ravnanje v tolikšni meri, kot ji to narekujejo objektivne okoliščine in kot ji omogočajo individualne lastnosti, pa vseeno nastane prepovedana posledica. Sodna praksa in teorija sta določili, da so lahko naključja neki novi, neodvisni vzroki, ravnanja nekoga tretjega, zdravniške napake ali celo oškodovanca samega. V tem primeru vzročna zveza v naravnem pomenu seveda še obstaja. V pravnem smislu pa je bila vzročna zveza pretrgana in ni več podana kot element odškodninske obveznosti. Spet drugače moramo gledati na morebiten prispevek k škodi, ki jo je povzročil zdravstveni delavec, če pride do zdravniške napake, v primeru zdravljenja poškodbe, ki jo je povzročil nekdo drug, ker moramo zdravstveno napako ločiti od zdravniških komplikacij (zapletov) in primera nesreče (v zvezi z zdravljenjem). V primeru objektivne odškodninske obveznosti vzročne zveze ni treba dokazovati. Posebej je zakonsko urejeno, da je v primeru obveznega cepljenja država objektivno odgovorna za morebitno smrt ali škodo na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij osebe, ki je bila cepljena.
Keywords: Odškodninsko pravo, vzročna zveza, pretrganje vzročne zveze, naključje, zdravniška napaka, cepljenje
Published: 29.05.2017; Views: 2680; Downloads: 497
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
OBRAVNAVA ZDRAVNIŠKE NAPAKE V LUČI SODOBNE SODNE PRAKSE
Eva Cankar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji pravih raziskav o tem, koliko zdravniških napak se zgodi letno, še niso izvedli, toda če prenesemo podatke, ki so jih zbrali v primerljivo razviti državi, naj bi zaradi zdravniških napak vsako leto umrlo okrog tisoč ljudi. Vendar to je le statistika, v ozadju statistike pa so zgodbe ljudi, žrtev teh napak. Z gotovostjo lahko rečemo, da je delo zdravnika eden izmed najzahtevnejših poklicev. Gre za zelo natančno, odgovorno in stresno delo. Rezultat zdravljenja ni odvisen samo od skrbnega ravnanja zdravnikov. Vsako telo se drugače odziva na zdravljenje. Tudi v primeru pravilno izvedenega zdravljenja lahko pride do poslabšanja zdravja. Če do zapleta pride med zdravljenjem, kljub temu da je potekalo strokovno neoporečno in z največjo mero skrbnosti, ne moremo govoriti o napaki, ampak o nesreči ali komplikaciji. Gre za naključno in ne preprečljivo dejstvo. Kadar se zdravje poslabša zaradi zdravljenja, ki odstopa od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, pa govorimo o zdravniški napaki. Možne so tudi zdravniške napake, ki povzročijo smrt zarodka. Gre za delikatne primere, pri katerih pride do trka zdravstvenih, etičnih, pravnih, znanstvenih in drugih stališč. Vprašamo se, ali je odškodnina zadostna kazen za smrt nerojenega otroka. Slovenska zakonodaja se zavzema za stališče, da je zarodek le del materinega telesa in ne samostojna pravna entiteta in v opisanih primerih zdravnik torej ne odgovarja za kaznivo dejanje nenaklepnega uboja nerojenega otroka.
Keywords: zdravniška napaka, komplikacija, nesreča, kazenska odgovornost zdravnika, odgovornost zdravnika, malomarno zdravljenje
Published: 16.09.2016; Views: 1105; Downloads: 216
.pdf Full text (741,73 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica