1. Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestuFlorijan Dremelj, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo, Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestu, raziskuje, kako zaposleni dojemajo kakovost zraka v svojem delovnem okolju, ali se zavedajo njegovega vpliva na zdravje in ali podjetja sprejemajo ustrezne ukrepe za izboljšanje tega dejavnika.
Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, v katerem je sodelovalo 158 respondentov iz različnih panog, in na sistematičnem pregledu strokovne literature. Rezultati kažejo, da večina zaposlenih kljub nizki stopnji seznanjenosti z dejavniki kakovosti zraka intuitivno zaznava njegov pomen za zdravje in dobro počutje. Poleg tega so ugotovljene statistično pomembne povezave med slabšo kakovostjo zraka v kletnih prostorih in pogostejšimi zdravstvenimi težavami, kot so glavobol in utrujenost. Raziskava razkriva, da podjetja pogosto zaposlenih ne obveščajo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka, kljub velikemu zanimanju anketirancev za dodatne informacije.
V zaključku je mogoče trditi, da obstaja potreba po večji osveščenosti in aktivnejšem vključevanju podjetij v zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Keywords: kakovost zraka, delovno okolje, osveščenost zaposlenih, zdravje in dobro počutje, prezračevanje.
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (1,32 MB) |
2. Učinkovitost promocije zdravja na delovnem mestu: analiza in implementacija strategij za spodbujanje zdravega načina življenja med zaposlenimiSvjetlana Jelić, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali promocijo zdravja na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlene v ambulanti medicine dela, prometa in športa (MDPŠ). Zdravje zaposlenih predstavlja enega ključnih dejavnikov uspešnosti in trajnostnega razvoja vsake organizacije, zato je pomembno, da delodajalci vlagajo v aktivnosti, ki prispevajo k telesnemu, duševnemu in socialnemu blagostanju svojih sodelavcev.
V teoretičnem delu naloge smo predstavili, kaj je promocija zdravja, kakšni so njeni cilji ter kakšne oblike in ukrepe lahko organizacije izvajajo za izboljšanje zdravja zaposlenih. Posebno pozornost smo namenili dejavnikom nezdravega življenjskega sloga, kot so telesna nedejavnost, neuravnotežena prehrana, pomanjkanje spanja, dolgotrajno sedenje in stres. Predstavili smo vpliv izbranih dejavnikov na pojavnost kroničnih bolezni, poslabšanje psihofizičnega počutja ter zmanjšanje delovne učinkovitosti in zadovoljstva zaposlenih. Prav tako smo izpostavili potencialne koristi za organizacije ob uvedbi ukrepov promocije zdravja, med katerimi izstopajo zmanjšanje bolniških odsotnosti, večja motivacija zaposlenih ter izboljšanje delovne klime.
V raziskovalnem delu smo izvedli empirično raziskavo med zaposlenimi v ambulanti MDPŠ, s katero smo želeli ugotoviti, kako zaznavajo promocijo zdravja na svojem delovnem mestu. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, ali so zaposleni seznanjeni z aktivnostmi promocije zdravja, v kolikšni meri v njih sodelujejo, kako te aktivnosti vplivajo na njihovo zdravje in počutje ter katere izboljšave bi si želeli. Zanimalo nas je tudi, ali menijo, da delodajalec dovolj spodbuja zdrav življenjski slog in kakšen pomen pripisujejo skrbi za zdravje na delovnem mestu.
Rezultati ankete so pokazali, da večina zaposlenih prepoznava pomen zdravega življenjskega sloga in pozitivno ocenjuje podporo delodajalca. Kljub temu se mnogi ne čutijo vključeni v oblikovanje aktivnosti, informiranost pa ostaja omejena. Statistična analiza ni potrdila povezave med seznanjenostjo ali nagradami in sodelovanjem, vendar so se pokazali pomembni trendi, ki nakazujejo, da ima organizacijska podpora ključno vlogo pri učinkoviti promociji zdravja.
Keywords: promocija zdravja, zdravje zaposlenih, zadovoljstvo pri delu, delovno okolje
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,00 MB) |
3. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Keywords: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 77
Full text (2,69 MB) |
4. Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijahPetra Valjavec, 2023, master's thesis Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem.
Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0.
Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka.
Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 939; Downloads: 288
Full text (2,96 MB) |
5. Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko deloRobert Hren, 2022, master's thesis Abstract: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge.
V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije.
Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Keywords: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1363; Downloads: 202
Full text (3,67 MB) |
6. Analiza dejavnikov povpraševanja po mesu v SlovenijiAlja Drovenik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu.
V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov.
V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Keywords: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Published in DKUM: 30.09.2020; Views: 1467; Downloads: 122
Full text (1000,97 KB) |
7. Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju xNina Bajželj, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X.
V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo.
Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih.
V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Keywords: - promocija zdravja na delovnem mestu
- zdravo delovno okolje
- zdravje zaposlenih
- zadovoljstvo zaposlenih
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 2481; Downloads: 349
Full text (1,09 MB) |
8. Zbiranje in ravnanje z odpadki iz zdravstva v obdobju 2011-2016 v SlovenijiDarja Kokol, 2019, master's thesis Abstract: Izhodišča in namen: Odpadki iz zdravstva izhajajo iz zdravstvenih dejavnosti in medicinskih postopkov v bolnišnicah, klinikah, laboratorijih, veterini in raziskovalnih centrih. Neprimerno ravnanje s tovrstnimi odpadki lahko izpostavlja zdravstvene delavce, paciente in širšo skupnost okužbam, toksičnim učinkom ter poškodbam in povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Namen magistrskega dela je preučiti podatke o nastajanju in zbiranju posameznih odpadkov iz zdravstva v letih 2011 do 2016 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah in ugotoviti, katerih vrst odpadkov iz zdravstva se zbere največ in kako se z njimi ravna.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo analizirali podatke o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so bili zbrani in objavljeni v letnih poročilih za obdobje 2011–2016 na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in jih analizirali z opisno statistiko.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je količina nastalih odpadkov iz zdravstva v Sloveniji po letu 2012 močno upadla. Leta 2011 je nastalo 11.393.758 kg teh vrst odpadkov, leta 2016 pa 5.767.176 kg. Odpadki iz zdravstva se predelujejo po postopkih R12 in R13 ter odstranjujejo po postopkih D9, D10 in D13.
Diskusija in zaključek: Velika količina odpadkov nastaja zaradi materialov, ki so namenjeni enkratni uporabi. V razvitih državah odpadke iz zdravstva po uporabi ustrezno klasificirajo in ustrezno zavržejo, v manj razvitih pa je glede odpadkov iz zdravstva storjenega zelo malo, zato bi bilo treba sprejeti zakonodajo in strategije, ki bi uredile nastajanje odpadkov iz zdravstva in ravnanje z njimi. Neprimerno ravnanje z odpadki iz zdravstva, posebej v nerazvitih državah, zdravstvene delavce in širšo družbo izpostavlja okužbam in toksičnim učinkom ter slabo vpliva na okolje.
Keywords: zdravstveni odpadki, zbiranje odpadkov, zdravje ljudi, okolje, ravnanje z odpadki
Published in DKUM: 17.12.2019; Views: 1631; Downloads: 349
Full text (1,03 MB) |
9. Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcihNatalija Fekeža, 2019, undergraduate thesis Abstract: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Keywords: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1111; Downloads: 127
Full text (468,48 KB) |
10. Vloga zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti - študija primerov zaposlenih v dveh nacionalnih inštitutih s področja javnega zdravjaŽiva Eržen, 2019, master's thesis/paper Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij je poleg številčnih prednosti za organizacije prinesel tudi veliko novih tveganj in groženj na področju informacijske varnosti. Vprašanje informacijske varnosti in posledično zaščite premoženja v obliki podatkov je postala pomembna tema sodobnih organizacij. Pri zagotavljanju informacijske varnosti sta poleg programske in strojne podpore ključnega pomena odnos in ustrezno obnašanje zaposlenih, tako pri preprečevanju kot tudi ravnanju v primeru informacijskih varnostnih incidentov. V magistrskem delu smo preučevali vlogo zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Cilj je bil analizirati stopnjo zavedanja zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti in ugotavljati njihovo usposobljenost, da sledijo pravilom in zahtevam, ki jih za to področje postavljata organizaciji. V teoretičnem delu smo preučili teorijo s področja informacijske varnosti, potencialnih informacijskih groženj ter informacijske kulture. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anonimnega vprašalnika izvedli spletno anketo, v katero smo vključili zaposlene iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da se zaposleni v obeh organizacijah sicer zavedajo nujnosti visoke stopnje informacijske varnosti, vendar pa se je izkazalo, da so premalo usposobljeni in da ne poznajo vseh pravil in ukrepov, ki sta jih za to področje postavili obe organizaciji.
Keywords: informacijska varnost, informacijska kultura, vloga zaposlenih, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Published in DKUM: 30.07.2019; Views: 1279; Downloads: 161
Full text (1,42 MB) |
