| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 406
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Vpliv alkoholizma staršev na duševno blagostanje mladostnikov
Jana Kladnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na milijone otrok tiho doživlja stres ter socialne, psihološke, ekonomske in pravne posledice, zaradi alkoholizma staršev – predvsem, ko stopijo v fazo mladostništva. Namen raziskave je preučiti in ugotoviti, kakšne učinke ima alkoholizem staršev na duševno blagostanje mladostnika.
Keywords: alkohol, starši, mentalno zdravje, mladostnik
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 811; Downloads: 180
.pdf Full text (643,39 KB)

62.
Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki Britaniji
Tina Kos, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu.
Keywords: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti
Published in DKUM: 09.12.2021; Views: 1046; Downloads: 56
.pdf Full text (1,05 MB)

63.
Razlogi za nesodelovanje v preventivnih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu
Nastja Hecl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Rak materničnega vratu je eden najpogostejših rakov ženske populacije, ki ga je moč pravočasno odkriti s preventivnimi presejalnimi programi. Ti programi so namenjeni navidezno zdravi populaciji. Ključni dejavnik za uspešno delovanje teh programov je udeležba žensk. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z metodo pregleda, analize in sinteze literature ter metodo kompilacije. Pri iskanju literature smo uporabili iskalno strategijo, ki je bila oblikovana na podlagi raziskovalnega vprašanja po PIO-korakih. Iskanje je potekalo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, SAGE, ScienceDirect in Wiley Online Library. Zbrano literaturo smo nato pregledali, analizirali in sintetizirali. Sinteza rezultatov je potekala na podlagi vsebinske analize. Rezultati: V raziskavo smo vključili 15 znanstvenih člankov. Oblikovali smo glavno temo: Razlogi za nesodelovanje v preventivnem presejalnem programu za raka materničnega vratu. Eksogeni in osebni razlogi pa so predstavljali teme sekundarnega nivoja. Osebne razloge smo razdelili še na teme primarnega nivoja. Proste kode so bile oblikovane na podlagi razlogov za nesodelovanje v presejalnih programih. Razprava in sklep: Največkrat izsledljiv razlog za nesodelovanje je bil pomanjkanje časa za opravljanje presejalnega testiranja. Naslednja pogostejša ovira je bila neustrezni časovni termini za izvajanje testiranja. Velikokrat so bili navedeni tudi čustveni vidiki kot razlog nesodelovanja. Tako je bistvenega pomena odpravljanje razlogov nesodelovanja in ozaveščanje žensk o pomenu sodelovanja v preventivnih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu.
Keywords: reproduktivno zdravje žensk, preventiva, državni program ZORA
Published in DKUM: 29.11.2021; Views: 792; Downloads: 121
.pdf Full text (739,27 KB)

64.
Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok : diplomsko delo
Brigita Skledar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je ugotovitev prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. Cilj diplomskega dela je primerjava prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili prehrano otrok in s tem povezane prehranske navade, motorične sposobnosti otrok, aktiven življenjski slog, pomen telesne aktivnosti v dobi mladostništva, športno aktivnost, ki oblikuje mladega človeka ter ga dela boljšega, slabosti telesne neaktivnosti za otroka in mladostnika, stopnje motoričnega razvoja, vlogo prehrane v motoričnem razvoju otroka. Na koncu teoretičnega dela smo povzeli dosedanje raziskave ter ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili interpretacijo ter rezultate anonimnega anketnega vprašalnika. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Pri tem smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok mestne in podeželske šole v starosti 6 in 7 let. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s Hi-kvadrat testom. Ugotovili smo, da imajo otroci 1. razreda tako mestne kot podeželske osnovne šole enako aktiven življenjski slog, se pa razlikujejo prehranske navade otrok 1. razreda omenjenih šol. Ugotovili smo namreč, da imajo otroci podeželske šole boljše prehranske navade kot pa otroci, ki prihajajo iz mestne osnovne šole.
Keywords: Prehranske navade, življenjski slog, telesna aktivnost, prehrana otrok, zdravje
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 1274; Downloads: 224
.pdf Full text (822,85 KB)

65.
Nasilje v družini in pandemija COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Cverlin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo novega koronavirusa in s tem se je začelo obdobje ukrepov, krize in strahu. Večina držav po svetu je začela uvajati ukrepe, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa v upanju razbremenitve zdravstvenega sistema in varovanja življenj. Ukrep, ki je prinesel največje spremembe, je bil ustavitev javnega življenja, t. i. »lockdown«, ki je prinesel zaprtje obratov, karantene ali izolacijo, zaprtje šol, omejitev gibanja in druge ukrepe, ki jih velika večina ljudi še ni doživela. Zaprle so se vse ustanove in dejavnosti, v katerih so ljudje izpostavljeni socialnim stikom, razen najnujnejših (lekarne, živilske trgovine ...). V medijih so se začeli pojavljati članki o porastu duševnih bolezni in tudi številu prijav nasilja v družini. Mnogi strokovnjaki so začeli poudarjati, da so ljudje pod vplivom velikega stresa, zaradi negotovosti in panike, ki jih vsak dan obdaja s strani medijev. Diplomsko delo temelji na iskanju odgovorov na dve raziskovalni vprašanji, ki se sprašujeta, ali je imela izolacija velik vpliv na duševno zdravje ljudi in ali je imela izolacija velik vpliv na porast nasilja v družini. Na podlagi mednarodnih študij, sta odgovora na vprašanji pritrdilna, saj je prišlo do zaznavnega porasta tako duševnih bolezni kot tudi nasilja v družini.
Keywords: diplomske naloge, COVID-19, nasilje v družini, izolacija, duševno zdravje, pandemija
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 857; Downloads: 192
.pdf Full text (977,67 KB)

66.
Ekonometrična analiza vpliva človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem
Blaž Prelog, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Koncept človeškega kapitala je postal ena izmed ključnih spremenljivk v sodobni teoriji gospodarske rasti. Gre za investicije v posameznikovo izobrazbo in zdravje, kar ima za posledico večjo produktivnost posameznika in višji potencialni zaslužek. Diplomsko delo obravnava vpliv človeškega kapitala na bruto domači proizvod na Norveškem in Švedskem. V uvodnih poglavjih sta predstavljeni teoriji gospodarske rasti in človeškega kapitala ter obstoječe empirične študije gospodarske rasti. V nadaljevanju sta predstavljena indeksa, ki prikazujeta razvoj države in človeškega kapitala; to sta indeks človekovega razvoja in indeks človeškega kapitala. Izhodiščne podatke za ekonometrično analizo smo pridobili iz nacionalnih statističnih uradov Norveške in Švedske. Za obe državi smo s pomočjo računalniškega programa EViews 11, izdelali tri ustrezne regresijske funkcije, za katere smo razložili osnovne statistike in pomen dobljenih regresijskih koeficientov. Vse funkcije smo testirali na ustreznost specifikacije z RESET testom in oceno stabilnosti parametrov s Chow testom. Za odločitev o izbiri najprimernejšega modela pa smo primerjali primerljive determinacijske koeficiente ter primerljive nepojasnjene vsote kvadratov. Za izbrani funkciji smo izračunali standardizirane koeficiente in preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Zaradi prisotnosti heteroskedastičnosti in avtokorelacije smo izračunali robustne standardne napake ocen regresijskih koeficientov s heteroskedastično in avtokorelacijsko konsistentno variančno-kovariančno matriko, znano tudi kot HAC metoda.
Keywords: Bruto domači proizvod, izobrazba, zdravje, ekonometrična analiza, Norveška, Švedska.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1648; Downloads: 87
.pdf Full text (3,40 MB)

67.
Socialne opore in zdravje mladih v Sloveniji
Anja Gorčan, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je raziskan pomen socialne opore in socialnih omrežij za zdravje mladih. Opredeljeni so pojmi mladostništvo, socialne opore, socialna omrežja, oblike socialnih opor in zdravje. Socialna opora pomeni oporo s strani poznane osebe, ki se lahko izraža v različnih oblikah, kot so materialna, čustvena, informacijska, socialna opora in druženje. Socialna omrežja tvorijo ljudje, s katerimi oblikujemo vezi, in predstavljajo vir socialne opore. Opravljen je pregled obstoječe literature in preteklih raziskav, ki so proučile povezanost socialnih opor in zdravja. V empiričnem delu magistrskega dela je povezanost socialnih opor in samoocene zdravja raziskana na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine (N = 1200), pri čemer smo se še posebej osredotočili na vlogo starševske socialne opore za zdravje mladih in na pomen osamljenosti oziroma socialne izključenosti v povezavi s tveganimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj pozitivne povezanosti med socialnimi oporami in zdravjem pri mladih v Sloveniji ter potrdili vlogo starševske socialne opore v času mladostništva.
Keywords: socialne opore, socialna omrežja, zdravje, mladi v Sloveniji
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 919; Downloads: 119
.pdf Full text (701,03 KB)

68.
Primerjava prekinitvenega posta z redukcijsko prehrano
Sašo Adamović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Prekinitveni post je prehranjevalni vzorec rednih dnevnih obdobij omejenega vnosa energije, ki mu sledijo obdobja neomejenega vnosa energije. Ta vrsta prehrane je postala priljubljena kot alternativna strategija hujšanja za redukcijsko prehrano (vsakodnevno omejevanje energije). Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv prekinitvenega posta v primerjavi z redukcijsko prehrano na zdravje pri ljudeh. Metode: V zaključnem delu so uporabljene deskriptivna metoda dela, metoda kompilacije in komparativna metoda. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo PRISMA-metodologije. Iskanje literature je potekalo v petih podatkovnih bazah (PubMed, EBSCOhost(Medline), Academic search complete, ScienceDirect in COBISS+) s pomočjo vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih meril, na temelju zastavljenega raziskovalnega vprašanja in ključnih besed. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da je prekinitveni post (energijska omejitev vsaj 1 dan/teden, s podobno povprečno energijsko omejitvijo za vsako skupino) dosegel izgubo telesne mase, sestave telesa in spremembe kardio-metaboličnih dejavnikov tveganja, podobno kot pri redukcijski prehrani (neprekinjeni energijski omejitvi). Razprava in sklep: Zaradi podobne izgube telesne mase v večini študij se zdi, da je količina izgube telesne mase in ne prehranjevalni režim najpomembnejši dejavnik sprememb. Vendar naš pregled poudarja pomanjkanje standardizacije terminologije za opis različnih režimov prekinitvenega posta, majhno število raziskav in pomanjkanje dolgoročnih raziskav.
Keywords: zdravje, debelost, energijska omejitev
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 583; Downloads: 71
.pdf Full text (638,11 KB)

69.
Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih : magistrsko delo
Monika Pucko, 2021, master's thesis

Abstract: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi. Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu. Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016. Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo.
Keywords: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1194; Downloads: 57
.pdf Full text (1,00 MB)

70.
Vloga psihološke prožnosti in socialne opore pri učinku pandemije covid-19 na duševno zdravje in blagostanje zaposlenih v zdravstvenih institucijah
Tadeja Subašič, 2021, master's thesis

Abstract: Pojav pandemije COVID-19 je za seboj prinesel številne negativne posledice, med drugim tudi precej ogrozil duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah, ki so med najbolj izpostavljenimi. Duševno zdravje predstavlja eno ključnih komponent zdravja na splošno. Namen naše raziskave je bil preučiti učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah ter preveriti povezavo psihološke prožnosti in socialne opore s psihološkimi simptomi. Vzorec je zajemal 154 zaposlenih v zdravstvenih institucijah po Sloveniji. Merska baterija je vsebovala štiri merske instrumente (DASS-21, WHO (5), CD-RISC in SSQ-6). Rezultati so pokazali, da v času pandemije COVID-19 pri zaposlenih v zdravstvenih institucijah prihaja do povečane prisotnosti simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki pa se prav tako kot doživljanje blagostanja med spoloma ne razlikujejo pomembno. Strah pred okužbo in obseg dela sta se izkazala za pomembna napovednika depresivnosti, anksioznosti, stresa in blagostanja zaposlenih v zdravstvenih institucijah v času pandemije COVID-19, medtem ko stik z okuženimi pacienti ne predstavlja dejavnika tveganja. Psihološka prožnost se pomembno negativno povezuje z depresivnostjo, anksioznostjo in stresom ter pozitivno z blagostanjem, socialna opora pa le delno. Doživljanje blagostanja s simptomi depresivnosti, anksioznosti in stresa močno negativno korelira.
Keywords: pandemija COVID-19, zaposleni v zdravstvenih institucijah, duševno zdravje, psihološka prožnost, socialna opora
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 925; Downloads: 123
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica