51. Izzivi zasebnosti občutljivih osebnih podatkov v zdravstvenih e-storitvah : diplomsko deloDenis Kumin, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sistematsko pregledamo javno dostopne komponente zdravstveno-informacijskih sistemov. Preverimo, na kakšnem nivoju je poskrbljeno za zasebnost občutljivih osebnih podatkov. Namen naloge je preveriti skladnost že implementirane zasebnosti osebnih podatkov z zahtevami slovenske zakonodaje in zakonodaje EU. Primerjamo nivoje zasebnosti osebnih podatkov med seboj na podlagi pregledanih zdravstveno-informacijskih sistemov. Diplomsko delo zaključimo z analizo pomanjkljivosti in neskladnosti z zakonodajo obdelanih osebnih podatkov v zdravstveno-informacijskih sistemih in pripravimo možne izboljšave sistema.
Keywords: občutljivi osebni podatki, e-storitev, zasebnost, zakonodaja, e-zdravje
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 512; Downloads: 45
 Full text (1,73 MB) |
52. Raba družbenih omrežij med pandemijo covida-19 med mladimi : diplomsko deloEva Tekavčič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družbena omrežja so imela pomembno vlogo v času pandemije covida-19, zato smo raziskali njihovo rabo in vpliv na mlade. Podrobneje smo raziskali, kako je raba družbenih omrežij vplivala na počutje mladih med pandemijo. S pomočjo dosedanjih raziskav s tega področja smo izoblikovali anketni vprašalnik in vprašanja za intervju s psihologom dr. Maticem Muncem. Na podlagi odgovorov smo pridobili znanje o počutju, navadah in nasvetih za mlade ter kako se spopadajo s posledicami, ki jih je covid-19 pustil na družbenih aktivnostih mladih. Ugotovili smo, da je raba družbenih omrežij pozitivno vplivala na počutje mladih.
Keywords: Družbena omrežja, vpliv, covid-19, duševno zdravje
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 7025; Downloads: 61
Full text (1,30 MB) |
53. Ergonomska ureditev pisarniškega delovnega mestaStella Jaklin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zdravje je ena najbolj pomembnih dobrin človeka in posledično tudi podjetja. Zdravstvene težave na delovnem mestu lahko negativno vplivajo na produktivnost, zavzetost in motivacijo zaposlenih. Delo v pisarniškem okolju je izpostavljeno številnim tveganjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Eden od vzorkov, zakaj lahko na delovnem mestu pride do zdrastvenih težav, je nepravilna ergonomska ureditev delovnih prostorov. Vsakodnevno sedenje, šibka osvetljenost, slaba prezračenost, pisarniška miza in stol, neprilagojena posamezniku, vse so to razlogi, zakaj prihaja do zdravstvenih težav pri pisarniških zaposlenih. V diplomskem delu smo preučevali, kaj je ergonomija, zakonodajo na področju ergonomije, zdravstvene težave, s katerimi se srečujejo pisarniški zaposleni, in kako mora izgledati ergonomsko urejena pisarna. Prav tako smo v diplomskem delu izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali zaposleni podjetja X. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali zaposleni delajo na ergonomsko urejenem delovnem mestu in ali so seznanjeni s pomenom ergonomije in z njenimi vplivi na zdravje.
Keywords: ergonomija, zaposleni, zdravje, ureditev, delovni prostor
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 832; Downloads: 219
Full text (951,06 KB)
This document has many files! More... |
54. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijoAleks Kukovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library.
Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba).
Keywords: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 844; Downloads: 170
Full text (913,52 KB) |
55. Povezanost duševnega zdravja in stika z naravo : magistrsko deloMirjam Koprivnik, 2022, master's thesis Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora.
Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 747; Downloads: 100
Full text (1,35 MB) |
56. Stanovanjsko-bivanjska problematika in ocena zdravja med mladimi v Sloveniji v kontekstu neugodnih strukturnih razmer in bivanjskih preferencRudi Klanjšek, 2022, original scientific article Abstract: Stanovanjsko-bivanjska problematika mladih v Sloveniji se pogosto izpostavlja kot eden izmed ključnih problemov mladih, a le redko v okviru drugega, za mlade in družbo prav tako ključnega področja - področja zdravja. Glavni namen pričujočega članka zato je, da se v okviru celostne analize poti na reprezentativnem vzorcu slovenskih mladih, starih med 15 in 29 let, preveri, ali in kako so stanovanjski status, bivanjske razmere in strah pred stanovanjsko problematiko povezani z oceno stresa in zdravja pri mladih. Ker pretekle študije kažejo, da so razlike v stanovanjsko-bivanjskem položaju mladih pogostokrat odraz razlik v njihovem ekonomskem položaju, je bila v analizo vključena še ocena ekonomskega položaja družine. Rezultati pokažejo, da obstojijo statistično značilne posredne in neposredne vezi med ekonomskim položajem družine, bivanjskimi razmerami in strahom pred stanovanjsko problematiko, ki se statistično značilno povezuje z občutenjem stresa, ta pa z oceno zdravja mladih. Pokaže se še, da so bivanjske razmere tudi neposredno povezane z oceno zdravja med mladimi.
Keywords: stanovanjsko-bivanjski problemi, mladi, ekonomski položaj, stres, zdravje
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 700; Downloads: 47
 Link to full text
This document has many files! More... |
57. Učinek spletne izvedbe delavnic A (se) štekaš?!? na duševno zdravje mladostnikov v obdobju srednjega mladostništva : magistrsko deloTeja Dečman, 2022, master's thesis Abstract: Epidemija covida-19 je močno vplivala na duševno zdravje mladostnikov, ki so v tem obdobju predstavljali rizično skupino. Ukrepi za zajezitev epidemije so preprečevali predvsem zadovoljevanje potreb po druženju in osamosvajanju. Rezultat hitro spreminjajočih se ukrepov je poslabšano duševno zdravje in povečano število duševnih motenj, na kar se je opozarjalo vse od začetka epidemije. Projekt A (se) štekaš?!? je projekt univerzalne preventive, katerega namen je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja pri mladostnikih. Učinki projekta so bili že dokazani pri izvedbi v živo. V času epidemije smo delavnice izvajali prek spleta in zanimalo nas je, ali bo imela takšna izvedba podobne učinke na duševno zdravje mladostnikov. Glavni namen raziskave je bil ob primerjavi kontrolne in eksperimentalne skupine preučiti, ali bo prišlo do statistično pomembnih razlik med skupinama in spolom. Ugotovili smo, da tudi izvedba prek spleta pomembno vpliva na izboljšanje duševnega zdravja, saj zmanjša depresivne in anksiozne simptome ter samomorilne ideacije.
Keywords: mladostniki, duševno zdravje, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 641; Downloads: 98
Full text (2,06 MB) |
58. Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko deloLucija Tušek, 2022, master's thesis Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči.
Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči.
Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov.
Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči.
Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 630; Downloads: 121
Full text (1,12 MB) |
59. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKarin Kocjančič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 867; Downloads: 118
Full text (1,27 MB) |
60. Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko deloMojca Jeromel, 2022, master's thesis Abstract: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Keywords: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 1159; Downloads: 157
Full text (1,86 MB) |
