| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 406
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko delo
Mojca Jeromel, 2022, master's thesis

Abstract: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Keywords: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 864; Downloads: 121
.pdf Full text (1,86 MB)

42.
Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19
Ana Mohorič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Keywords: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 625; Downloads: 58
.pdf Full text (789,49 KB)

43.
Uporaba platforme Raspberry Pi in interneta stvari za zdravstvene namene : diplomsko delo
David Slatinek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo uporabo računalnika Raspberry Pi in interneta stvari za zdravstvene namene, s čimer omogočimo merjenje srčnega utripa, nivoja kisika v krvi, elektrokardiograma, telesne temperature skupaj s temperaturo okolice in vlažnostjo. Najprej predstavimo področje dela, med kar spadajo vgrajeni sistemi, operacijski sistem Linux, zaledni sistemi s spletnimi vmesniki in podatkovnimi bazami ter čelni sistemi skupaj s Flutterjem. Nato opišemo zasnovo rešitve, predstavimo uporabljene senzorje ter prikažemo razvoj podatkovne baze in razvoj spletnega vmesnika. Pokažemo izdelavo modula za nalaganje podatkov in mehanizem za opozarjanje na napake, zatem pa opišemo razvoj mobilne aplikacije. Na koncu analiziramo rešitev.
Keywords: zdravje, internet stvari, Raspberry Pi, GraphQL, Flutter
Published in DKUM: 07.07.2022; Views: 1398; Downloads: 370
.pdf Full text (2,94 MB)

44.
Nadgradnja sistema kakovosti v podjetju opikar d.o.o. po standardu iso 45001 : magistrsko delo
Žiga Tantegel, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno področje nadgradnje že obstoječih sistemov kakovosti v podjetju OPIKAR, d. o. o. Zaradi naraščanja zahtev na svetovnem trgu in zavedanja, da sta zdravje in varnost sodelavcev pri delu temeljni in najvišji postulat odgovornega vodenja podjetja, so se v podjetju odločili za vključitev sistema vodenja zdravja in varstva pri delu, po standardu ISO 45001:2018, v enovit sistem vodenja. Pristop, ki ga želimo udejanjiti, ne bo temeljil samo na implementaciji zahtev ciljnih standardov. Izgraditi želimo celovit poslovni sistem, v katerega bomo vključili vodila/zahteve ciljnih standardov in obravnavali vse relevantne poslovne funkcije. Tak pristop zagotavlja fizično in psihično zdravje, bolj zdrava in varna delovna mesta ter preprečuje poškodbe in druge okvare zdravja. Sistemsko težimo k zmanjševanju tveganja za zdravje in varnost pri delu ter načrtujemo izboljšave. Načrtovan sistem bo zagotavljal usposabljanja in usposobljenost osebja, ki se bo lahko prilagajalo neprestanim spremembam zahtev poslovnega okolja in bo stremelo h napredku. Končni rezultat naloge je pridobitev certifikata za uspešno nadgradnjo sistema kakovosti. Glavni cilj pa je trajnostno naravnan poslovni sistem.
Keywords: standard, ISO 45001, sistem kakovosti, varnosti in zdravje pri delu, tveganja, izboljšave, ukrepi
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 552; Downloads: 47
.pdf Full text (2,95 MB)

45.
Vpliv pandemije COVID-19 na mentalno zdravje nosečnic
Melhurisa Hirkić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Koronavirusna bolezen je nalezljiva bolezen, ki se je prvič pojavila decembra leta 2019. Najpogostejši simptomi so: vročina, kašelj in bolečina v mišicah. V marcu leta 2020 je bila bolezen s strani Svetovne zdravstvene organizacije opredeljena kot globalna pandemija zaradi hitrega širjenja. Pandemija COVIDA-19 predstavlja poseben stresor, ki slabo vpliva na mentalno zdravje nosečnic. Namen zaključnega dela je bil sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako pandemija COVIDA-19 vpliva na mentalno zdravje nosečnic. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature z analizo in sintezo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science na podlagi raziskovalnega vprašanja. Identificirane študije smo ocenili s pomočjo JBI ocenjevalnega orodja. Za sintezo izbranih študij smo uporabili tematsko analizo. V analizo smo vključili 12 študij. Podatki se razlikujejo po državah, a na splošno, rezultati kažejo, da je imela pandemija COVIDA-19 negativen vpliv na mentalno zdravje nosečnic. Pri večini nosečnic se se pojavljali depresija, tesnoba, strah, stres, zaskrbljenost in motnje v spanju. V raziskavah je zaznan visok porast duševnih in psiholoških težav pri nosečnicah. Najpogostejše težave so bile strah, stres, zaskrbljenost, nespečnost, tesnoba in depresija. Da do teh težav ne pride je bistvenega pomena podrobna obravnava mentalnega zdravja nosečnic v kriznih časih, kot je pandemija COVIDA-19. Socialna podpora je prav tako pomemben zaščitni dejavnik za preprečitev težav z mentalnim zdravjem nosečnic.
Keywords: COVID-19, nosečnice, mentalno zdravje.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 651; Downloads: 141
.pdf Full text (638,14 KB)

46.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Keywords: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Published in DKUM: 15.06.2022; Views: 746; Downloads: 170
.pdf Full text (859,95 KB)

47.
XIV. divizija »nabira kilometre« – projekt za spodbujanje gibalne aktivnosti na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo : magistrsko delo
Andraž Polutnik, 2022, master's thesis

Abstract: Po prvem šolanju na daljavo zaradi epidemije covida-19 smo na osnovni šoli XIV. divizije Senovo opazili upad gibalne dejavnosti pri učencih in v času ponovnega zaprtja šol sestavili ekipo za izvedbo projekta, ki bi učence in zaposlene spodbudil k aktivnemu življenjskemu slogu. Tako smo oblikovali projekt XIV. divizija »nabira kilometre«, ki je ob povezavi imena šole in zgodovinske zgodbe ter povezanosti celotnega kraja z boji XIV. divizije motiviral učence in zaposlene k »nabiranju kilometrov« na krajših, daljših sprehodih ali tekih. Namen magistrskega dela je predstaviti primer dobre prakse — projekt XIV. divizija »nabira kilometre«. Časovna izvedba projekta je sovpadala s časom bojev XIV. divizije na slovenskih tleh iz leta 1944. Sodelujočim smo zastavili izziv, da se v 20 dneh približajo ali celo premagajo razdaljo 180 kilometrov. V projektu so sodelovali učenci iz vseh razredov, učitelji in ostali zaposleni na šoli. Aktivnih je bilo 162 udeležencev, ki so skupno zbrali več kot 10.000 kilometrov. Da je projekt učence in zaposlene spodbudil k aktivnejšemu življenjskemu slogu, dokazuje povprečna dnevna vrednost, ki je več kot 7,5 kilometrov na posameznika oz. posameznico. Poleg glavne športne aktivnosti je projekt vključeval tudi vsebine iz drugih predmetov, ki jih je bilo mogoče spremljati na za ta namen ustvarjeni spletni strani. Projekt je bil dobro zasnovan. Zanimanje za sodelovanje je bilo veliko. Zbranih je bilo ogromno kilometrov. Prav tako je bila izkazana želja po nadaljevanju projekta v prihodnje.
Keywords: XIV. divizija, nabiranje kilometrov, šport, gibalna dejavnost, zdravje
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 557; Downloads: 57
.pdf Full text (3,72 MB)

48.
Duševno zdravje učencev in vključevanje čuječnosti pri pouku v osnovni šoli : magistrsko delo
Maja Grobelnik, 2022, master's thesis

Abstract: V današnjem hitrem tempu življenja je usmerjanje vase in iskanje rešitev za dobro duševno zdravje še kako pomembno. Živimo v času, kjer nas na vsakem koraku spremlja interaktivno komunikacijska tehnologija. Otroci so že od malih nog obdani s to tehnologijo, srečujejo se z veliko dražljaji, predvsem s socialnimi omrežji, katerih vsebine včasih niso najbolj primerne za otroke. Večina otrok po navadi posnema tisto, kar vidi – kot smo omenili, pa to ni vedno najboljše. Ob vsem tem se otrokova osebnost lahko izgubi, gledanje idealov na socialnih omrežjih pa lahko otrokovo samopodobo zmanjša. Pomembno je, da se otrok sprejema, se ima rad in je pozitivno naravnan do življenja, tako se bo lažje spopadal z morebitnimi težavami v življenju. Eden od načinov, kako lahko to doseže, je prakticiranje tehnik, ki spodbujajo čuječnost. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako učitelji razrednega pouka ocenjujejo duševno zdravje učencev, kako so učitelji sami usposobljeni za prepoznavanje duševnih motenj pri učencih, ali bi čuječnost vključili k uram pouka in ali bi se udeležili izobraževanj na temo tesnobe in čuječnosti. Anketne odgovore smo prejeli od 80 učiteljev, ki poučujejo razredni pouk. Kot najpogostejše duševne motnje pri učencih so anketirani učitelji navajali anksioznost, motnje koncentracije in pozornosti, motnje vedenja in učne težave. Večina učiteljev (80 %) je mnenja, da bi čuječnost vključili k svojim uram pouka in da bi to prineslo pozitivne učinke na duševno zdravje učencev. Približno polovica anketiranih učiteljev se v prostem času ukvarja s čuječnostjo. Prav ti učitelji tudi navajajo, da so pri sebi opazili veliko pozitivnih učinkov, boljše duševno zdravje, skratka splošno boljše počutje. Glede na to, da smo pri analizi različnih znanstvenih člankov ugotovili, da ima redno izvajanje tehnik čuječnosti ogromno pozitivnih učinkov na fizično in duševno zdravje posameznika, bi bilo dobro tej veščini nameniti več časa.
Keywords: duševno zdravje otrok, duševne motnje, čuječnost, učitelji
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 828; Downloads: 170
.pdf Full text (1,98 MB)

49.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, master's thesis

Abstract: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Keywords: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1038; Downloads: 122
.pdf Full text (3,67 MB)

50.
Analiza finančnega zdravja izbranih podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj
Vanesa Rojko, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami. V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja. V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj. V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Keywords: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 759; Downloads: 143
.pdf Full text (5,56 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica