| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 406
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Kakovost življenja starostnika s srčnim popuščanjem
Saša Črnjavič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Srčno popuščanje pogosto prizadene starejšo populacijo. Glede na naraščajočo pričakovano življenjsko dobo skupaj z izboljšanim obvladovanjem kroničnih zdravstvenih stanj pa naj bi se število bolnikov s srčnim popuščanjem povečevalo. Kakovost življenja je pri starostnikih s srčnim popuščanjem ogrožena in povezana s ponovno hospitalizacijo in višjo umrljivostjo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako pri starostnikih vpliva srčno popuščanje na kakovost njihovega življenja. Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega smo razdelili v eni izmed bolnišnic v podravski regiji med 50 starostnikov s srčnim popuščanjem. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko ter rezultate prikazali s tortnimi in paličnimi grafikoni. Rezultati: Ugotovili smo, da so starostniki s srčnim popuščanjem pogosto hospitalizirani, kar izpostavlja 86 % anketirancev. Prav tako je njihova kakovost življenja nizka, saj jih kar 72 % potrebuje veliko časa, da se umijejo in oblečejo, 68 % jih navaja omejitve pri pospravljanju in sesanju, 64 % se jih pogosto počuti utrujeno, zato morajo veliko počivati, 60 % anketiranim je naporna vsaka aktivnost oziroma opravilo, ki ga naredijo, 52 % jih težje opravlja dela na vrtu, 32 % anketirancev ima težave že pri hoji po ravnem, 30 % primanjkuje sape. Razprava in sklep: Srčno popuščanje iz leta v leto narašča tako v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu. Za starostnike s srčnim popuščanjem je značilna oslabljena kakovost življenja, tako fizična kot čustvena. Jemanje zdravil izboljšuje kakovost življenja bolnikov, saj jim pomaga pri lajšanju bolečin in zmanjševanju oteklin.
Keywords: srčna insuficienca, kvaliteta življenja, zdravje starostnika, hospitalizacije
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 466; Downloads: 76
.pdf Full text (1,65 MB)

32.
Vzdrževanje in varnost pri zamenjavi energetskega transformatorja t3 v Nuklearni elektrarni Krško
Jan Pristov, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisan projekt zamenjave energetskega transformatorja T3 v Nuklearni elektrarni Krško, ki je bil izpeljan med remontom elektrarne leta 2019. Opisani so postopek načrtovanja in izvedbe zamenjave transformatorja, zakonska določila in ukrepi varnosti ter zdravja pri delu z dodatnimi internimi postopki podjetja NEK in vzdrževanje energetskega transformatorja. Diplomska naloga lahko služi kot priročnik za realizacijo podobnih modifikacij v elektroenergetskih postrojih in navodila za vzdrževanje transformatorjev.
Keywords: vzdrževanje, varnost in zdravje, transformator, Nuklearna elektrarna Krško
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 350; Downloads: 50
.pdf Full text (2,75 MB)

33.
Izzivi zasebnosti občutljivih osebnih podatkov v zdravstvenih e-storitvah : diplomsko delo
Denis Kumin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sistematsko pregledamo javno dostopne komponente zdravstveno-informacijskih sistemov. Preverimo, na kakšnem nivoju je poskrbljeno za zasebnost občutljivih osebnih podatkov. Namen naloge je preveriti skladnost že implementirane zasebnosti osebnih podatkov z zahtevami slovenske zakonodaje in zakonodaje EU. Primerjamo nivoje zasebnosti osebnih podatkov med seboj na podlagi pregledanih zdravstveno-informacijskih sistemov. Diplomsko delo zaključimo z analizo pomanjkljivosti in neskladnosti z zakonodajo obdelanih osebnih podatkov v zdravstveno-informacijskih sistemih in pripravimo možne izboljšave sistema.
Keywords: občutljivi osebni podatki, e-storitev, zasebnost, zakonodaja, e-zdravje
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 362; Downloads: 30
.pdf Full text (1,73 MB)

34.
Raba družbenih omrežij med pandemijo covida-19 med mladimi : diplomsko delo
Eva Tekavčič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Družbena omrežja so imela pomembno vlogo v času pandemije covida-19, zato smo raziskali njihovo rabo in vpliv na mlade. Podrobneje smo raziskali, kako je raba družbenih omrežij vplivala na počutje mladih med pandemijo. S pomočjo dosedanjih raziskav s tega področja smo izoblikovali anketni vprašalnik in vprašanja za intervju s psihologom dr. Maticem Muncem. Na podlagi odgovorov smo pridobili znanje o počutju, navadah in nasvetih za mlade ter kako se spopadajo s posledicami, ki jih je covid-19 pustil na družbenih aktivnostih mladih. Ugotovili smo, da je raba družbenih omrežij pozitivno vplivala na počutje mladih.
Keywords: Družbena omrežja, vpliv, covid-19, duševno zdravje
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 6428; Downloads: 43
.pdf Full text (1,30 MB)

35.
Ergonomska ureditev pisarniškega delovnega mesta
Stella Jaklin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zdravje je ena najbolj pomembnih dobrin človeka in posledično tudi podjetja. Zdravstvene težave na delovnem mestu lahko negativno vplivajo na produktivnost, zavzetost in motivacijo zaposlenih. Delo v pisarniškem okolju je izpostavljeno številnim tveganjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Eden od vzorkov, zakaj lahko na delovnem mestu pride do zdrastvenih težav, je nepravilna ergonomska ureditev delovnih prostorov. Vsakodnevno sedenje, šibka osvetljenost, slaba prezračenost, pisarniška miza in stol, neprilagojena posamezniku, vse so to razlogi, zakaj prihaja do zdravstvenih težav pri pisarniških zaposlenih. V diplomskem delu smo preučevali, kaj je ergonomija, zakonodajo na področju ergonomije, zdravstvene težave, s katerimi se srečujejo pisarniški zaposleni, in kako mora izgledati ergonomsko urejena pisarna. Prav tako smo v diplomskem delu izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali zaposleni podjetja X. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali zaposleni delajo na ergonomsko urejenem delovnem mestu in ali so seznanjeni s pomenom ergonomije in z njenimi vplivi na zdravje.
Keywords: ergonomija, zaposleni, zdravje, ureditev, delovni prostor
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 557; Downloads: 142
.pdf Full text (951,06 KB)
This document has many files! More...

36.
Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo
Aleks Kukovec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library. Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba).
Keywords: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 682; Downloads: 146
.pdf Full text (913,52 KB)

37.
Povezanost duševnega zdravja in stika z naravo : magistrsko delo
Mirjam Koprivnik, 2022, master's thesis

Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora.
Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 506; Downloads: 78
.pdf Full text (1,35 MB)

38.
Učinek spletne izvedbe delavnic A (se) štekaš?!? na duševno zdravje mladostnikov v obdobju srednjega mladostništva : magistrsko delo
Teja Dečman, 2022, master's thesis

Abstract: Epidemija covida-19 je močno vplivala na duševno zdravje mladostnikov, ki so v tem obdobju predstavljali rizično skupino. Ukrepi za zajezitev epidemije so preprečevali predvsem zadovoljevanje potreb po druženju in osamosvajanju. Rezultat hitro spreminjajočih se ukrepov je poslabšano duševno zdravje in povečano število duševnih motenj, na kar se je opozarjalo vse od začetka epidemije. Projekt A (se) štekaš?!? je projekt univerzalne preventive, katerega namen je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja pri mladostnikih. Učinki projekta so bili že dokazani pri izvedbi v živo. V času epidemije smo delavnice izvajali prek spleta in zanimalo nas je, ali bo imela takšna izvedba podobne učinke na duševno zdravje mladostnikov. Glavni namen raziskave je bil ob primerjavi kontrolne in eksperimentalne skupine preučiti, ali bo prišlo do statistično pomembnih razlik med skupinama in spolom. Ugotovili smo, da tudi izvedba prek spleta pomembno vpliva na izboljšanje duševnega zdravja, saj zmanjša depresivne in anksiozne simptome ter samomorilne ideacije.
Keywords: mladostniki, duševno zdravje, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 466; Downloads: 88
.pdf Full text (2,06 MB)

39.
Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko delo
Lucija Tušek, 2022, master's thesis

Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 471; Downloads: 94
.pdf Full text (1,12 MB)

40.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Karin Kocjančič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 525; Downloads: 107
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica