| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 409
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi zaradi izmenskega dela
David Marjanović, 2022, master's thesis

Abstract: Zaposleni v zdravstveni negi zagotavljajo zdravstveno nego pacientom neprekinjeno 24 ur na dan. Izmensko delo poruši dnevni ritem telesa, vpliva na večino telesnih funkcij, in tudi na družbeno življenje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv izmenskega dela na zdravje in počutje zaposlenih v zdravstveni negi ter vpliv izmenskega dela na delo, ki ga opravljajo.
Keywords: Izmensko delo, kakovost življenja, obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, zakonodaja s področja izmenskega dela, zdravje.
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 489; Downloads: 86
.pdf Full text (2,74 MB)

22.
Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah
Petra Valjavec, 2023, master's thesis

Abstract: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Keywords: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Published in DKUM: 14.03.2023; Views: 695; Downloads: 179
.pdf Full text (2,96 MB)

23.
Vloga družine pri izbiri prostočasovnih dejavnosti mladih : magistrsko delo
Lucija Gračner, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je raziskan pomen prostega časa in družine na izbiro prostočasovnih dejavnosti mladih. Prosti čas kot pojem zajema številne opredelitve, razumevanja in je odvisen od vsakega posameznika ter njegove subjektivne predstave interesov, želja. Pomemben del prostega časa in izbire prostočasovnih dejavnosti je vpliv družine, ki se kaže na način vzgoje otrok s primarno socializacijo, ko ti prejemajo in ponotranjijo vzorce vedenja na podlagi interesov staršev ter izbira le teh se razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo, kraj bivanja, državo, ponujene možnosti. S pregledom že obstoječe literature in obstoječih raziskav spremenljivk prostega časa, dejavnosti prostega časa v povezanosti z družino ter demografskih dejavnikov smo opredelili ključne pojme magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je raziskana povezanost prostočasovnih dejavnosti glede na sociodemografske dejavnike v povezavi z družino na reprezentativnem vzorcu slovenske mladine in mladine Jugovzhodne Evrope (N = 8258). Pri tem smo se predvsem osredinili na pogostost izbire vrste aktivnosti prostega časa in državo, pogostost izbire prostočasovnih aktivnosti glede na spol mladih, izobrazbo staršev, kraj bivanja mladih, velikost družine ter na zdravje mladih. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili obstoj razlik v pogostosti udeležbe mladih v vrstah prostočasovnih dejavnostih glede na države JV Evrope, glede na spol, kraj bivanja in obstoj povezanosti med spremenljivkami stopnja izobrazbe staršev in pogostost udeležbe v aktivnih dejavnostih prostega časa, med velikostjo družine in preživljanjem prostega časa z družino. Dandanes je osnovna celica družbe – družina tista, ki ima pomembno vlogo pri spoznavanju področij življenja posameznika, med katere spada tudi prosti čas. Pomembnost družine se med državami in kulturami razlikuje.
Keywords: prosti čas, prostočasovne dejavnosti, družina, zdravje, država, opis kraja, mladinski centri, mladi JV Evrope.
Published in DKUM: 27.01.2023; Views: 607; Downloads: 76
.pdf Full text (981,10 KB)

24.
Mobilne aplikacije za apliciranje medikamentozne terapije
Renata Jevšnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Za dober izzid zdravljenja pri pacientu je pomembno, da zdravstveno osebje pacientu aplicira pravo medikamentozno terapijo v pravem odmerku. Pri tem lahko uporabimo mobilne aplikacije, ki omogočajo hiter dostop do informacij in omogočijo računanje odmerkov medikamentozne terapije. Cilj zaključnega dela je bil poiskati relavantne in ustrezne mobilne aplikacije, ki zdravstvenim delavcem omogočajo izračun ustreznih odmerkov. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. Izvedli smo pregled mobilnih aplikacij v mobilni trgovini Google Play. Mobilne aplikacije, ki smo jih vključili v končno analizo, so bile s strani treh zdravstvenih delavcev ocenjene z uporabo uMARS (angl. User Version of the Mobile Application Rating Scale) lestvice. Prav tako smo preverili ustreznost izračunov mobilnih aplikacij z uporabo šestih kliničnih primerov. Rezultati: Pri iskanju mobilnih aplikacij v Google Play spletni trgovini smo našli 250 zadetkov, od katerih smo v končno analizo vključili 11 mobilnih aplikacij. Najvišjo skupno povprečno oceno (M = 4,3; SD = 0,6) je prejela mobilna aplikacija Infusions plus: infusion rate calculator, najnižjo skupno povprečno oceno (M = 3,0; SD = 0,4) pa mobilni aplikaciji Medical calculators in Infusion rate calculator. Na podlagi kliničnih primerov smo ugotovili, da vse mobilne aplikacije izračunajo ustrezne odmerke. Razprava in sklep: Pomembno je, da zdravstveni delavci poznajo kakovostne in ustrezne mobilne aplikacije, ki temeljijo na dokazih in so bile analizirane s strani strokovnjakov. Mobilne aplikacije slednjim omogočajo hiter izračun potrebnih odmerkov, kar vpliva na varno aplikacijo in omogoča kakovostno oskrbo pacientov.
Keywords: medikamentozna terapija, mobilno zdravje, odmerjanje medikamentozne terapije, aplikacija medikamentozne terapije
Published in DKUM: 25.01.2023; Views: 340; Downloads: 39
.pdf Full text (2,18 MB)

25.
Razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za krepitev duševnega zdravja žalujočih : magistrsko delo
Sabina Majerič, 2022, master's thesis

Abstract: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Keywords: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 657; Downloads: 143
.pdf Full text (3,30 MB)

26.
Komunikacijske aktivnosti za osveščanje mladih o duševnem zdravju : diplomsko delo
Nik Ključevšek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo je teoretična in empirična raziskava o komunikacijskih pristopih za osveščanje o duševnem zdravju. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem se lahko posameznik spopada z običajnimi življenjskimi stresi, dela učinkovito in plodno ter prispeva v svojo skupnost. Najpogostejše težave v duševnem zdravju so stres, depresija, tesnoba in motnje hranjenja. Mladostniki so ranljiva skupina, saj so v procesu odraščanja, zaradi česar lahko stresne situacije na njih vplivajo negativno. Za duševno zdravje sta pomembni promocija, ki stremi k razumevanju, kaj gradi dobro duševno zdravje, in preventiva, ki ugotavlja vzroke bolezni. Ugotovili smo, da organizacije na področju duševnega zdravja za osveščanje uporabljajo različne pristope, kot so: intervencije oz. programi, ki jih izvajajo v živo, spletne kampanje, plakati, brošure, spletne svetovalnice in objave na družbenih omrežjih. Ugotovili smo tudi, da je glavna pomanjkljivost spletnega osveščanja verodostojnost informacij.
Keywords: duševno zdravje, organizacije, komunikacija, pristopi, strategije
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 731; Downloads: 104
.pdf Full text (1,40 MB)

27.
Prireditveni in rekreacijski center Žalec : magistrsko delo
Deja Vinšek, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Keywords: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 845; Downloads: 296
.pdf Full text (147,36 MB)

28.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov
Maša Soršak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije. Za seboj pušča velike posledice na duševnem zdravju splošne populacije, predvsem pa je prizadela mlade odrasle v času izobraževanja ter odraščanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili 19 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVID-19 močno posegla v življenje študentov, kar se kaže na njihovem psihičnem počutju. Zaradi številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepovedana druženja, izobraževanje na daljavo in nezmožnost študentskega dela, so se pri študentih pojavili povišana anksioznost, depresija, napadi panike, motnje spanja, samomorilne misli, stres. Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki jih je povzročila pandemija, lahko trdimo, da se je duševno zdravje študentov poslabšalo, zaradi česar bi bilo treba vzpostaviti boljšo socialno podporo ter razviti ustrezno javnozdravstveno intervencijo za obravnavanje čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Keywords: Mentalno zdravje, COVID-19, študenti, posledice
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 704; Downloads: 144
.pdf Full text (792,35 KB)

29.
Verovanje v povezavi z duševnim zdravjem starejših
Lilija Simonič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in se spopada z raznimi starostnimi spremembami. Mnogi starejši svoja verska prepričanja uporabljajo za spopadanje s stresnimi dogodki, dajejo jim celo smisel v življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima vera na duševno zdravje starejših. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura mednarodnih podatkovnih baz: MEDLINE, PubMed, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect in SAGE. Izvedena sta bili sinteza in analiza podatkov. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Kritična ocena člankov je bila narejena z orodjem Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovani sta bili dve glavni temi (vpliv vere na duševno zdravje in verske aktivnosti, ki vplivajo na duševno zdravje) in pet podtem (pozitivni vplivi vere na duševno zdravje, negativni vplivi vere na duševno zdravje, izvajanje verskih intervencij, molitev in odpuščanje). Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da vera in verovanje na duševno zdravje vplivata tako pozitivno kot negativno. Posameznik je lahko razbremenjen, ima občutek miru, izboljša se mu socialna funkcija. Lahko pa se zgodi, da se duševno zdravje poslabša ter posamezniki ne želijo poiskati strokovne pomoči.
Keywords: starejši, verovanje, versko prepričanje, duševno zdravje
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 578; Downloads: 58
.pdf Full text (907,01 KB)

30.
Reprezentacija duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle : magistrsko delo
Maša Tome, 2022, master's thesis

Abstract: Knjige za mlade odrasle, kljub svoji naraščajoči priljubljenosti in širokemu spektru aktualnih tem, ki jih pogosto pokrivajo, ne uživajo ugleda drugih književnih zvrsti, prav tako pa je občutno omejena pripravljenost učiteljev za poučevanje teh del v učilnicah. V danem magistrskem delu smo se tako posvetili ustvarjanju celovitega in jasnega pregleda obstoječe literature na temo književnosti za mlade odrasle, pri čemer smo posebno pozornost namenili reprezentaciji duševnega zdravja v tovrstnih delih. Na podlagi pregleda literature smo izpeljali zaključke o obsežnosti in kakovosti reprezentacije različnih aktualnih socialnih tem v knjigah za mlade odrasle, izpostavili morebitne učinke slabe/dobre reprezentacije duševnega zdravja v knjigah za mlade odrasle, predstavili primer slabe prakse in njenih potencialnih negativnih učinkov in celovito preučili pomen tovrstne reprezentacije. Izvedene so bile tudi tri fokusne skupine, katerih namen je bil preučiti potencialno težo knjig za mlade odrasle, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, kot je ta prepoznana s strani bralcev, ter izsledke fokusnih skupin primerjati z ugotovitvami preteklih raziskav.
Keywords: knjige za mlade odrasle, duševno zdravje, reprezentacija duševnega zdravja, fokusne skupine, pregled literature
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 561; Downloads: 118
.pdf Full text (916,24 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica