| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


151 - 160 / 410
First pagePrevious page12131415161718192021Next pageLast page
151.
Vpliv laktobacilov na zdravje: sistematični pregled literature
Sergej Obran, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Naše zaključno delo se je osredotočilo na rod Lactobacillus in na izpostavitev morebitnih vplivov le-teh na zdravje. Laktobacili uporabljajo mlečno-kislinsko vretje za izdelavo potrebne energije in so naravno prisotni v našem črevesju. Umirjajo vnetja, preprečujejo okužbe in razrast nevarnih mikroorganizmov v našem prebavnem traktu. Uničujejo in preprečujejo nastanek zobne gnilobe ter okužbe s strani nevarnih mikroorganizmov. Vendar ne vplivajo samo na prebavni trakt, temveč tudi na našo psiho, saj dokazano umirjajo in blažijo stresni odziv. Tudi kožne bolezni niso izvzete iz obsega delovanja laktobacilov, saj preprečujejo naselitev nevarnih mikroorganizmov na koži, pomirjajo razdraženo kožo, pospešujejo celjenje in preprečujejo okužbe ran na koži. Pri revmatičnih boleznih pomagajo uravnavati vnetne dejavnike v krvi in blažijo bolečino sklepov. Zasledimo jih tudi pri preprečevanju okužb dihal, ki so posebej nevarna med otroci, starostniki in kroničnimi bolniki. Na področju vaginalnega zdravja so močno zastopani kot del zdrave mikrobiološke kulture nožnice in preprečujejo okužbe z raznimi bakterijami, nekatere raziskave pa jih omenjajo kot možno zdravilo proti okužbi z virusom HIV. Raziskave o laktobacilih pokrivajo mnoga področja, so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja.
Keywords: koristni mikroorganizmi, lajšanje simptomov, prebava, zdravstvena nega, mikrobiom, laktobacil, zdravje
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1555; Downloads: 260
.pdf Full text (1,09 MB)

152.
Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskah
Tjaša Zaletinger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Keywords: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1591; Downloads: 271
.pdf Full text (709,96 KB)

153.
Vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov
Doroteja Golob, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Terapija s pomočjo živali je podporna terapija, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje otrok kot tudi odraslih. Zaradi hitrega življenjskega tempa in vedno večjih zahtev okolja, ki prežijo na nas, so dandanes duševne težave in motnje zelo razširjene. Živali delujejo na človeka pomirjajoče in sproščajoče ter dajejo občutek sprejetosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vnaprej pripravljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj. Anketiranih je bilo 20 staršev oziroma skrbnikov otrok in mladostnikov, ki so se udeležili terapij s pomočjo živali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da živali pozitivno vplivajo na telesni, psihološki in socialni nivo otrok in mladostnikov. Terapija s pomočjo živali je po mnenju anketirancev pri večini otrok pripomogla k boljši samopodobi in večji sproščenosti. Otroci oz. mladostniki so postali odpornejši na bolezni, manj so tožili nad bolečinami, opazna je bila tudi manjša uporaba medikamentoznih terapij. Velik napredek je bil opazen na psihičnem nivoju. Otroci oz. mladostniki so postali bolj veseli, s pomočjo živali so se naučili razumevanja potreb sočloveka. Veliko otrok je premagalo svoje strahove, postali so bolj komunikativni, izboljšal se je tudi njihov šolski uspeh. Diskusija in zaključek: Živali pozitivno vplivajo na človeka, saj nas brezpogojno sprejemajo brez kakršnihkoli predsodkov. Pozitivno vplivajo na izgradnjo samospoštovanja in učijo razumeti čustva in potrebe drugih.
Keywords: Zdravje mlajše populacije, počutje ljudi, težave v duševnem zdravju, vpliv živali, terapevtska žival.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1587; Downloads: 388
.pdf Full text (1,46 MB)

154.
Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomoči
Anja Švikart, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih. Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku. Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Keywords: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 19.09.2018; Views: 1814; Downloads: 282
.pdf Full text (439,66 KB)

155.
Delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu
Jure Jakšić, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali delodajalčevo odškodninsko odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. Stres je prisoten na vseh področjih našega življenja in je naš stalni »spremljevalec«. Gre za stanje človekovega organizma, ki najde svojo utemeljitev tako v medicini, biologiji in psihologiji, kakor tudi v managementu človeških virov. V zadnjih nekaj desetletjih se poudarja prisotnost in pomen stresa v strokovni in poljudni literaturi. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma« (Grubič, 2016, str. 5). Sam izvor stresa ni enoznačen pojem, saj gre za spletišče različnih dejavnikov, ki medseboj tvorijo svojevrsten konglomerat. Pogosto je vodilni vzrok za stres (predvsem negativni) ravno služba, ki jo opravljamo. Dejavniki stresa v delovnem okolju so predvsem preobremenjenost, nadlegovanje na delovnem mestu, delovne razmere, odgovornost za druge, vrsta zaposlitve, nejasnost vlog, slaba organizacija itd. Z izrazom negativni stres opisujemo stres s škodljivimi učinki na zdravje. Negativni stres je posledica neskladja med zahtevmi in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd). Kljub razširjenosti tematike in vsesplošnem zavedanju prisotnosti in škodljivosti stresa, mu slovensko odškodninsko pravo (tako v teoriji kot v praksi) ni namenilo zadosti pozornosti. Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, katerega vsebina je obveznost odgovorne osebe povrniti oškodovancu škodo za katero odgovorja, in pravica oškodovanca od odgovorne osebe zahtevati povrnitev te škode. Da bi odškodninska odgovornost nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na nastop katerih pravo veže obveznost povrniti povzročeno škodo. Ta pravna dejstva se pojmujejo kot predpostavke odškodninske odgovornosti. To so protipravnost oziroma nedopustno škodljivo dejstvo, vzročna zveza med protipravnostjo, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, in negativno posledico (škodo), ki nastane v sferi oškodovane osebe, sama škoda, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, ter krivda (posameznik sicer lahko izjemoma odgovarja tudi objektivno tj. ne glede na krivdo). Magistrsko delo sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej, upoštevaje aktualna znanstvena dognanja, opredelili značilnosti stresa, ob tem ugotovili vzroke za stres in kako so le-ti lahko povezani z ravnanji delodajalca, nato smo opredeliti posledice stresa za posameznika (psihične, fiziološke in vedenjske). V drugem sklopu smo ob analizi splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti poskušali odgovoriti na vprašanje ali je delodajalec lahko odškodninsko odgovoren za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V tretjem sklopu smo pozornost namenili relevantni sodni praksi s področja odškodninske odgovornosti delodajalcev (tako domači kakor tuji). V magistrskem delu smo ugotovili, da se tako nacionalni in mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na stres kot negativen vpliv na zdravje, ter da je delodajalec tako po pravilih o splošni odškodninski odgovornosti, kakor tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu, ter smo s tem potrdili vse tri postavljene hipoteze.
Keywords: Stres, stresorji na delovnem mestu, odškodninska odgovornost delodajalca, varnost in zdravje pri delu, poslovna odškodninska odgovornost.
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1921; Downloads: 291
.pdf Full text (729,29 KB)

156.
Aplikacija android za pomoč bolnikom z diabetesom
Simon Muršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo najprej opisali bolezen diabetes in predstavili platformo Android. Nato smo pregledali uporabo in razširjenost aplikacij za zdravje ter njihovo deljenje v različnih segmentih. Ugotovili smo, da imajo aplikacije za nadzorovanje kroničnih bolezni največji tržni potencial. Zato smo se odločili, da izdelamo Android aplikacijo za pomoč bolnikom z diabetesom. V aplikacijo smo vključili funkcionalnosti, kot so beleženje obrokov, aktivnosti in krvnega sladkorja. Implementirali smo tudi nastavljanje opomnika za uporabo zdravil in obveščanje oseb po elektronski pošti.
Keywords: diabetes, Android, sladkorna bolezen, aplikacije za zdravje, mZdravje
Published in DKUM: 16.07.2018; Views: 1930; Downloads: 254
.pdf Full text (1,40 MB)

157.
Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Ribežl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku. Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje. V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Keywords: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1657; Downloads: 294
.pdf Full text (1,10 MB)

158.
Učinki dela pod napetostjo kot metode vzdrževanja električnih inštalacij
Viktor Lovrenčić, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Organizacije so soočene s pričakovanji in zahtevami zainteresiranih deležnikov, upoštevajoč zahteve glede kakovosti, varnosti in zdravja pri delu, trajnostnega razvoja, varstva okolja in nenazadnje odgovornega ravnanja do družbe, v kateri deluje organizacija. Pri tem mnogo organizacij išče inovativne poti za izpolnitev zahtev širših in ožjih deležnikov, družbe, regulatorjev, lastnikov, zaposlenih ali preprosto pričakovanja svojih odjemalcev za povečanje zadovoljstva. Aktualni pogledi na management kakovosti in razvoj sodobnih konceptov vzdrževanja odpirajo raznolike možnosti vključevanja različnih metod vzdrževanja, ki peljejo organizacijo k učinkovitemu in uspešnemu obvladovanju procesov vzdrževanja. Slednje spoznanje je prispevalo k temu, da je proces vzdrževanja postal integralni element strateškega razmišljanja številnih deležnikov oziroma zainteresiranih strani v organizaciji, od zaposlenih, lastnikov, lokalne skupnosti do države. Organizacije investirajo v inovativne procese številna sredstva in vire, saj za doseganje ciljev uvajajo nove pristope, da bi izboljšale svojo učinkovitost in uspešnost. Učinkovito in uspešno obvladovanje tako poslovnih, proizvodnih ali storitvenih procesov kot tudi procesa vzdrževanja je ključno za nadaljnji uspešen razvoj organizacij v mnogih panogah. Med inovativne napore organizacij lahko uvrstimo tudi uvajanje in izvajanje vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo dela pod napetostjo (Live Working). Delo pod napetostjo (DPN) je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali poseže v območje dela pod napetostjo. DPN je metoda vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev, ki se je prvič uveljavila v začetku 20. stoletja, saj je njena uporaba prvič omenjena v ZDA že leta 1913. Navkljub stoletni tradiciji je v zadnjem času DPN z reorganizacijo oziroma prestrukturiranjem sektorja prenosa in distribucije električne energije dobil novo razvojno spodbudo, saj z odprtjem trga električne energije padajo stari monopoli v prenosu in distribuciji električne energije. Številni deležniki z bolj jasnimi ekonomskimi zahtevami večajo pritisk na upravljavce prenosnih in distribucijskih omrežij za doseganje višjih standardov kakovosti električne energije (KEE) oziroma kakovosti oskrbe z električno energijo. Čeprav govorimo o stoletni tradiciji, DPN predstavlja v slovenskem okolju novo metodo vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev v proizvodnji, distribuciji in prenosu električne energije ter v industriji in ustanovah (npr. v bolnišnicah), kar zahteva poglobljeno preučitev številnih interakcij na področju izvajanja DPN kot orodja preventivnega vzdrževanja. Glavni namen pričujoče doktorske disertacije je torej s poglobljenim raziskovanjem in razumevanjem dela pod napetostjo prispevati h kakovosti, varnosti in zdravju pri delu ter k učinkovitosti in uspešnosti procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev. Dejstvo je, da obstaja bogata zbirka študij, priročnikov in strokovnih člankov, ki obravnavajo DPN predvsem z vidikov razvoja tehnologije in metod DPN na vseh nivojih napetosti, razvoja orodij in opreme ter usposabljanja monterjev. Nismo pa zasledili znanstvene literature, ki bi obravnavala povezave med managementom kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter učinkovitostjo in uspešnostjo procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo DPN.
Keywords: management kakovosti, varnost in zdravje pri delu, učinkovitost in uspešnost organizacije, vzdrževanje, delo pod napetostjo
Published in DKUM: 18.06.2018; Views: 1914; Downloads: 225
.pdf Full text (5,71 MB)

159.
Monitoring pesticidov v pitni vodi v obdobju 2005-2015 v Sloveniji
Natalija Bohinc, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota. Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Keywords: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 1926; Downloads: 310
.pdf Full text (953,36 KB)

160.
Prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Alex Trojnar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zdrava in uravnotežena prehrana je bistvenega pomena pri vzdrževanju zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. V službi preživimo veliko časa, zato je zelo pomembno, da se takrat prehranjujemo zdravo. Skrb vsakega dobrega delodajalca je kar se da najboljše psihofizično počutje delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo prehrano ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj, od tega 14 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo tekstovno prikazali s pomočjo programa Microsoft Word in grafično s pomočjo programa Microsoft Excel. V raziskavi je sodelovalo 60 zaposlenih v Nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji, in sicer zdravstveni tehniki, in diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih meni, da se na delovnem mestu prehranjuje zdravo, kar 37 % pa jih meni nasprotno, torej da se ne prehranjujejo zdravo. Kot glavno oviro pri zdravem prehranjevanju jih večina navaja pomanjkanje časa, ostali pa razlog vidijo v pomanjkanju volje. Dve tretjini anketirancev dnevno zaužije od 3–5 obrokov. Več kot polovici anketirancem velikokrat čas ne dopušča, da bi se lahko redno prehranjevali. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da jih je 23 % odgovorilo, da te možnosti sploh nima. Sklep: Prehranjevalne navade zaposlenih v Nujni medicinski pomoči predstavljajo velik problem sodobnega časa. Pri tem je pomembno predvsem to, da imajo zaposleni čas in možnost da se zdravo in redno prehranjujejo.
Keywords: Zdrava prehrana, zdravje, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1666; Downloads: 223
.pdf Full text (1004,44 KB)

Search done in 5.8 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica