Search the digital library catalog

Abstract: Duševno zdravje mladostnikov je zelo pomembna tematika raziskovanja na strokovnem področju in v splošni javnosti. V zadnjih letih je pri mladostnikih prišlo do povečanja težav v duševnem zdravju in prisotnih je več duševnih motenj. Mladostniki so ranljiva in občutljiva skupina, ki potrebuje posebno pozornost. Pri njih je ključno razvijati intervencije za krepitev duševnega zdravja. V raziskavi nas je zanimalo duševno zdravje pri mladostnikih v vzgojnem zavodu. Glavni namen je bil ozaveščanje in izobraževanje mladostnikov vzgojnega zavoda ter osnovnih šol glede duševnega zdravja, težav v duševnem zdravju, stresa, depresije in samomorilnega vedenja, virov pomoči in zdravega življenjskega sloga. Konkretni cilji so zajemali ugotavljanje sprememb in učinkov pri kazalnikih duševnega zdravja, kot so: psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost, samomorilno vedenje, tvegano vedenje (uživanje alkohola). Zanimalo nas je, če v skupini vzgojnega zavoda prihaja do statistično značilnih razlik v primerjavi s skupino iz osnovne šole. Rezultati so pokazali, da med skupinama glede na naše hipoteze ni bilo statistično značilnih razlik. To nas spodbudi k vzpostavljanju intervencij v duševnem zdravju, ki so pomembne za celotno populacijo mladostnikov. Zaključujemo, da se v prihodnje nameni več sredstev in časa za krepitev in izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov v vzgojnih zavodih in tudi v osnovnih šolah ter nato celotne populacije.
Keywords: mladostniki, vzgojni zavod, osnovna šola, duševno zdravje, težave v duševnem zdravju, projekt A (se) štekaš?!?
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1481; Downloads: 377
Full text (2,48 MB)

Abstract: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Keywords: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1732; Downloads: 303
Full text (2,55 MB)

Abstract: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Keywords: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Published in DKUM: 17.09.2019; Views: 2303; Downloads: 434
Full text (1,27 MB)

Abstract: Izhodišča, namen: Akutna psihoza je duševna motnja, pri kateri pacienti doživljajo blodnje in halucinacije. Bolezen prizadene tako ženske kot moške, po navadi med dvajsetim in tridesetim letom. Simptomi bolezni vplivajo na vsa področja človekovega delovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti akutno psihozo in ugotoviti kako pacient doživlja svojo bolezen. Prav tako nas zanima kako se pacient vključuje v socialno okolje in kakšna je pri tem vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela in kvalitativno raziskovanje. Podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo študije primera, smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultate smo predstavili opisno po časovnih obdobjih. Rezultati: Z analizo pridobljenih rezultatov in literature smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo bolezenskih znakov psihoze, saj doživljajo vse kot del realnosti. Osebe z akutno psihozo se soočajo s vsakdanjimi problemi, saj so stigmatizirani in odrinjeni na rob družbene lestvice. Socialna vključenost pacientov z akutno psihozo je pomembna za zdravljenje, zato je treba ljudi poučiti o bolezni. Diskusija in zaključek: O duševnih motnjah, med katerimi je tudi akutna psihoza, je potrebno spregovoriti. Ljudje z akutno psihozo imajo številne težave z vključevanjem v okolico, počutijo se drugačne, svojo bolezen velikokrat tudi prikrivajo, zato se socialno izolirajo od okolice. Vloga medicinske sestre je, da pacienta pouči o njegovi bolezni, da se lažje vključi nazaj v socialno okolje. Pri tem mu mora biti v oporo, pomaga mu pri jemanju terapije in socialni rehabilitaciji.
Keywords: psihoza, stigma, diskriminacija, študija primera, duševno zdravje, psihoterapija
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1748; Downloads: 188
Full text (697,69 KB)

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij je poleg številčnih prednosti za organizacije prinesel tudi veliko novih tveganj in groženj na področju informacijske varnosti. Vprašanje informacijske varnosti in posledično zaščite premoženja v obliki podatkov je postala pomembna tema sodobnih organizacij. Pri zagotavljanju informacijske varnosti sta poleg programske in strojne podpore ključnega pomena odnos in ustrezno obnašanje zaposlenih, tako pri preprečevanju kot tudi ravnanju v primeru informacijskih varnostnih incidentov. V magistrskem delu smo preučevali vlogo zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Cilj je bil analizirati stopnjo zavedanja zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti in ugotavljati njihovo usposobljenost, da sledijo pravilom in zahtevam, ki jih za to področje postavljata organizaciji. V teoretičnem delu smo preučili teorijo s področja informacijske varnosti, potencialnih informacijskih groženj ter informacijske kulture. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anonimnega vprašalnika izvedli spletno anketo, v katero smo vključili zaposlene iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da se zaposleni v obeh organizacijah sicer zavedajo nujnosti visoke stopnje informacijske varnosti, vendar pa se je izkazalo, da so premalo usposobljeni in da ne poznajo vseh pravil in ukrepov, ki sta jih za to področje postavili obe organizaciji.
Keywords: informacijska varnost, informacijska kultura, vloga zaposlenih, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Published in DKUM: 30.07.2019; Views: 1279; Downloads: 159
Full text (1,42 MB)