| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


131 - 140 / 414
First pagePrevious page10111213141516171819Next pageLast page
131.
Razvoj 2D-videoigre zobobran : magistrsko delo
Grega Žlahtič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo posega na področje resnih iger, in sicer iger za zdravje, katerih cilj je z ozaveščanjem uporabnika in s spreminjanjem njegovega obnašanja vplivati na njegovo zdravje – preprečiti, določiti ali zdraviti bolezni. Osredinja se na problematiko zobne higiene pri otrocih, katerih zobje pogosto trpijo zaradi zobnega kariesa in erozije, ki nastaneta zaradi nepravilne prehrane ter nepravilnega in/ali nerednega umivanja zob. Cilj magistrskega dela je razvoj video igre za motiviranje otrok k umivanju zob in poučevanje o ustrezni ustni higieni, pri čemer je v ospredju predstavitev celotnega procesa izdelave igre tipa obramba stolpov, od začetne ideje, ki izvira iz dejanskega problema, do končnega izdelka, delujoče igre.
Keywords: resne igre, igre za zdravje, zobozdravstvo, obramba stolpov, Unity
Published in DKUM: 12.11.2019; Views: 1143; Downloads: 203
.pdf Full text (2,23 MB)

132.
Povezovanje dobropočutne ponudbe destinacije maribor - pohorje s programi botaničnega vrta univerze v mariboru
Urška Bezjak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zdravje je pomembna vrednota vsakega človeka, vendar o njem običajno razmišljamo šele takrat, ko zbolimo. Da bi to preprečili, moramo za dobro počutje poskrbeti prej, oziroma preventivno. Vsak dan lahko svoje počutje izboljšamo s pravilno prehrano, telesno aktivnostjo, sprostitvijo in obvladovanjem stresa. Zavedati se moramo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje. Danes lahko počutje izboljšamo tudi z dobropočutno ponudbo, ki jo lahko pogosto najdemo v zasebnih centrih, zdraviliščih in hotelih. V diplomski nalogi opišemo wellness ponudbo hotelov, ki se nahajajo v destinaciji Maribor-Pohorje in predstavimo predloge, kako to ponudbo povezati z botaničnega vrta univerze v Mariboru, ki s svojo zasnovo in naravo lahko izboljša počutje obiskovalca. V diplomski nalogi raziskujemo osnovne pojme, povezane z zdravjem in dobrim počutjem. Predstavimo ponudbo botaničnega vrta univerze v mariboru in drugih botaničnih vrtov. Ugotovitve povzemamo v sklepnem delu, prav tako v sklepu preverimo osnovne trditve, ki smo jih zapisali uvodoma.
Keywords: dobropočutje, dobropočutna ponudba, zdravje, destinacija Maribor-Pohorje, Botanični vrt Univerze v Mariboru
Published in DKUM: 30.10.2019; Views: 1219; Downloads: 73
.pdf Full text (931,67 KB)

133.
Učinki delavnic projekta A (se) štekaš?!? na duševno zdravje mladostnikov vzgojnega zavoda
Urška Meolic Kotnik, 2019, master's thesis

Abstract: Duševno zdravje mladostnikov je zelo pomembna tematika raziskovanja na strokovnem področju in v splošni javnosti. V zadnjih letih je pri mladostnikih prišlo do povečanja težav v duševnem zdravju in prisotnih je več duševnih motenj. Mladostniki so ranljiva in občutljiva skupina, ki potrebuje posebno pozornost. Pri njih je ključno razvijati intervencije za krepitev duševnega zdravja. V raziskavi nas je zanimalo duševno zdravje pri mladostnikih v vzgojnem zavodu. Glavni namen je bil ozaveščanje in izobraževanje mladostnikov vzgojnega zavoda ter osnovnih šol glede duševnega zdravja, težav v duševnem zdravju, stresa, depresije in samomorilnega vedenja, virov pomoči in zdravega življenjskega sloga. Konkretni cilji so zajemali ugotavljanje sprememb in učinkov pri kazalnikih duševnega zdravja, kot so: psihično blagostanje, depresivnost, anksioznost, samomorilno vedenje, tvegano vedenje (uživanje alkohola). Zanimalo nas je, če v skupini vzgojnega zavoda prihaja do statistično značilnih razlik v primerjavi s skupino iz osnovne šole. Rezultati so pokazali, da med skupinama glede na naše hipoteze ni bilo statistično značilnih razlik. To nas spodbudi k vzpostavljanju intervencij v duševnem zdravju, ki so pomembne za celotno populacijo mladostnikov. Zaključujemo, da se v prihodnje nameni več sredstev in časa za krepitev in izboljšanje duševnega zdravja mladostnikov v vzgojnih zavodih in tudi v osnovnih šolah ter nato celotne populacije.
Keywords: mladostniki, vzgojni zavod, osnovna šola, duševno zdravje, težave v duševnem zdravju, projekt A (se) štekaš?!?
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1435; Downloads: 358
.pdf Full text (2,48 MB)

134.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Keywords: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 2520; Downloads: 355
.pdf Full text (752,82 KB)

135.
Sistematični pregled mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege
Lucija Gosak, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Keywords: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1659; Downloads: 291
.pdf Full text (2,55 MB)

136.
Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti
Lucija Šeme, 2019, master's thesis

Abstract: Z magistrskim delom Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti smo želeli ugotoviti, kako učiteljski poklic vpliva na duševno zdravje učiteljev ter kakšno je njihovo stališče do različnih praks čuječnosti. V teoretičnem delu smo poleg definicij duševnega zdravja, stresa in čuječnosti podrobneje predstavili tudi pomen dobrega duševnega zdravja, kakovostnega soočanja s stresom in opisali uporabnost čuječnosti v učiteljskem poklicu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 12 učiteljev razrednega pouka. Podatke smo pridobili preko polstrukturiranega intervjuja. Za analizo odgovorov smo uporabili kvalitativno analizo podatkov. Ugotovili smo, da učitelji največ stresa doživljajo pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki ter v odnosu s starši. Svoje duševno zdravje dojemajo kot zelo pomembno in se zavedajo, da stanje njihovega duševnega zdravja pomembno vpliva na njihovo delo v razredu. Učitelji se najpogosteje sproščajo z gibanjem. Tehnike čuječnosti so učiteljem v večini nepoznane, a se jim zdijo uporabne za delo v šoli. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je skrb za duševno zdravje zelo pomembno za delo učiteljev in njihovo psihofizično zdravje. Predlagamo, da bi se organiziralo čim več izobraževanj za učitelje o čuječnosti, saj so učitelji izrazili zanimanje in prepoznali uporabnost metod za razvijanje čuječnosti.
Keywords: stres, duševno zdravje, čuječnost, razredni učitelj
Published in DKUM: 24.09.2019; Views: 1698; Downloads: 322
.pdf Full text (1,17 MB)

137.
Odškodninska odgovornost delodajalca zaradi kršitve predpisov o varnosti in zdravju pri delu : magistrsko delo
Maja Vogrin, 2019, master's thesis

Abstract: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Keywords: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Published in DKUM: 17.09.2019; Views: 2190; Downloads: 386
.pdf Full text (1,27 MB)

138.
Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcih
Natalija Fekeža, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Keywords: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1051; Downloads: 111
.pdf Full text (468,48 KB)

139.
Vključevanje pacienta z akutno psihozo v okolje
Iris Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Akutna psihoza je duševna motnja, pri kateri pacienti doživljajo blodnje in halucinacije. Bolezen prizadene tako ženske kot moške, po navadi med dvajsetim in tridesetim letom. Simptomi bolezni vplivajo na vsa področja človekovega delovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti akutno psihozo in ugotoviti kako pacient doživlja svojo bolezen. Prav tako nas zanima kako se pacient vključuje v socialno okolje in kakšna je pri tem vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela in kvalitativno raziskovanje. Podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo študije primera, smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultate smo predstavili opisno po časovnih obdobjih. Rezultati: Z analizo pridobljenih rezultatov in literature smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo bolezenskih znakov psihoze, saj doživljajo vse kot del realnosti. Osebe z akutno psihozo se soočajo s vsakdanjimi problemi, saj so stigmatizirani in odrinjeni na rob družbene lestvice. Socialna vključenost pacientov z akutno psihozo je pomembna za zdravljenje, zato je treba ljudi poučiti o bolezni. Diskusija in zaključek: O duševnih motnjah, med katerimi je tudi akutna psihoza, je potrebno spregovoriti. Ljudje z akutno psihozo imajo številne težave z vključevanjem v okolico, počutijo se drugačne, svojo bolezen velikokrat tudi prikrivajo, zato se socialno izolirajo od okolice. Vloga medicinske sestre je, da pacienta pouči o njegovi bolezni, da se lažje vključi nazaj v socialno okolje. Pri tem mu mora biti v oporo, pomaga mu pri jemanju terapije in socialni rehabilitaciji.
Keywords: psihoza, stigma, diskriminacija, študija primera, duševno zdravje, psihoterapija
Published in DKUM: 16.09.2019; Views: 1666; Downloads: 180
.pdf Full text (697,69 KB)

140.
Življenje v tujini: primerjava nekaterih vidikov duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, in Slovencev, ki živijo v Sloveniji
Anemari Meznarič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati in primerjati nekatere vidike duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem med slovenskimi izseljenci v Nemčijo in Slovenci, ki živijo v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 390 oseb, od tega 214 slovenskih izseljencev v Nemčijo in 176 Slovencev, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili stari med 20 in 74 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali udeleženci, je bil sestavljen iz samoocenjevalne lestvice anksioznosti (SAS), samoocenjevalne lestvice depresivnosti (SDS) in lestvice zadovoljstva z življenjem (SWLS). Statistične analize so pokazale, da glede na izseljenstvo obstajajo statistično pomembne razlike v anksioznosti. Višjo raven anksioznosti so izražali Slovenci, ki živijo v Sloveniji, kar ni v skladu z našo predpostavko. Pri izraženosti depresivnosti in zadovoljstva z življenjem ni statistično pomembnih razlik. Pri pogostosti stikov Slovencev, ki živijo v Nemčiji, včlanjenosti v slovenska društva v Nemčiji in udeleževanju slovenskih dogodkov v Nemčiji tudi ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako se niso pokazale statistično pomembne razlike pri postavkah, kjer sta bila preverjana duševno zdravje in zadovoljstvo z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, glede na znanje nemščine, kjer se je sicer pokazalo višje zadovoljstvo z življenjem, nižji rezultati pa so bili doseženi na lestvicah anksioznosti in depresivnosti pri tistih, ki so svoje znanje nemščine ocenili na ravni C1.
Keywords: duševno zdravje izseljencev, depresija, anksioznost, zadovoljstvo z življenjem, izseljevanje
Published in DKUM: 02.08.2019; Views: 1563; Downloads: 117
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 5.73 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica