| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


111 - 120 / 409
First pagePrevious page891011121314151617Next pageLast page
111.
Pregled študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah
Monika Klun, Gorazd Meško, 2017, review article

Abstract: Namen prispevka: Prispevek predstavlja pregled literature na področju strahu pred kriminaliteto s poudarkom na strahu pred kriminaliteto pri ženskah in vsebuje razpravo o dejavnikih socializacije, viktimizacije, zdravja, medijev, okolja in spomina. Namen prispevka je pregledati študije o strahu pred kriminaliteto in predstaviti nekatere protislovne ugotovitve študij o strahu pred kriminaliteto pri ženskah in moških. Predstavljene so študije o strahu pred kriminaliteto v mednarodni viktimološki literaturi in pregled raziskovanja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji. Metode: Članek temelji na pregledu literature in razpravi o dejavnikih strahu pred kriminaliteto pri ženskah. Ugotovitve: Ženske pogosteje izražajo altruistične strahove in ne navajajo skrbi za svoje partnerje. Strah pred kriminaliteto pri ženskah je posledica fizičnih in čustvenih zlorab nekdanjih partnerjev in se povezuje s strahom pred spolno zlorabo ali posilstvom. Na strah pri ženskah vpliva tudi njihova samoocena zdravja. Dileme glede strahu pred kriminaliteto predstavljajo mediji in zdravje, protislovja pa so vidna v dejavnikih, ki izhajajo iz okolja. Praktična uporabnost: Ugotovitve prispevka omogočajo razpravo o ukrepih za preprečevanje kriminalitete in razumevanje zapletenosti razmerij med kriminaliteto in strahom pred kriminaliteto. Strah pred kriminaliteto je pomemben del penalnega populizma, ki se ga je treba zavedati pri ustvarjanju politik in prakse na področju zaščite žrtev kriminalitete ter čustvenih odzivov na kriminaliteto. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi posebej obravnavala vzroke strahu pred kriminaliteto pri ženskah, zato je ta prispevek možno razumeti tudi kot izhodišče za empirično študijo v prihodnosti.
Keywords: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ženske, zdravje, dejavniki, socializacija, viktimizacija
Published in DKUM: 14.04.2020; Views: 856; Downloads: 39
.pdf Full text (326,37 KB)
This document has many files! More...

112.
Zatiralske družbene strukture : primer ljudi z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju
Gašper Krstulović, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Članek govori o tem, v kolikšni meri so osebe z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v sistemu socialnega varstva sposobne govoriti in biti slišane. Metode: V prispevku ljudje z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju govorijo o lastnih izkušnjah zatiranja in življenjskih situacijah, kjer nimajo moči, da bi kaj spremenili, saj se o zadevah, ki se tičejo njih, odločajo drugi. Ugotovitve: Glavna ugotovitev raziskave je, da je pokroviteljski govor eden izmed glavnih dejavnikov, ki ohranja ljudi z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju v podrejenem položaju. Sposobnost strokovnjaka, da z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju komunicira jasno, odgovorno, brez predpostavke o njihovi zmotnosti in s spoštovanjem je ključna za preprečevanje nadaljnjih zlorab teh oseb. Praktična uporabnost: Članek skozi pripovedi ljudi prikaže dobre in slabe prakse komunikacije z osebami z intelektualnimi ovirami in težavami v duševnem zdravju, kar je uporabno za vse strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z intelektualnimi ovirami ali težavami v duševnem zdravju in imajo kakršno koli moč odločanja, ki neposredno vpliva na življenja teh ljudi. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za izvirno raziskovalno perspektivo, ki se družbenih razmerij loteva s perspektive družbene moči in preučuje družbeno strukturo s perspektive zatiranega, z namenom iskanja načinov, ki bi zatiranemu omogočila, da o svoji izkušnji govori drugim in je pri tem tudi slišan, zaradi česar se v njegovem življenju tudi nekaj spremeni.
Keywords: duševno zdravje, intelektualne ovire, govor, zatiranje
Published in DKUM: 07.04.2020; Views: 935; Downloads: 60
URL Link to full text
This document has many files! More...

113.
Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelost
Manuela Petek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo. Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov. Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Keywords: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Published in DKUM: 12.03.2020; Views: 1582; Downloads: 236
.pdf Full text (773,23 KB)

114.
Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnosti
Špela Accetto, 2020, master's thesis

Abstract: Babica je usposobljena za spremljanje fiziološke nosečnosti in po zakonskih predpisih je pregled v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti njena kompetenca. Kljub temu ženske v slovenskem zdravstvenem sistemu v večji meri preglede opravljajo pri izbranem ginekologu/porodničarju.V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, koliko slovenske ženske poznajo babiške kompetence in kakšno je njihovo mnenje glede izvajanja preventivnih babiških pregledov v nosečnosti.
Keywords: babištvo, kompetence, preporodna oskrba, reproduktivno zdravje, promocija zdravja.
Published in DKUM: 11.03.2020; Views: 1459; Downloads: 189
.pdf Full text (1,55 MB)

115.
Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Nina Kolar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Duševno zdravje kot nacionalni kapital Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave. Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju. V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti. 
Keywords: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Published in DKUM: 10.03.2020; Views: 1324; Downloads: 206
.pdf Full text (1,66 MB)

116.
Poznavanje psihiatrične prve pomoči pri zdravstvenih delavcih
Tomaž Berlič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Psihiatrična prva pomoč je relativno nov koncept v zdravstveni negi. Nanaša se na pristop in pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju. Psihiatrično prvo pomoč lahko izvajajo zdravstveni delavci in laična populacija, zato je pomembno, da je koncept jasen in znan vsem. Namen zaključnega dela je ugotoviti ali zdravstveni delavci poznajo psihiatrično prvo pomoč.
Keywords: duševno zdravje, prva pomoč, urgentna zdravstvena nega, psihiatrična zdravstvena nega, medicinske sestre.
Published in DKUM: 03.03.2020; Views: 1396; Downloads: 305
.pdf Full text (954,23 KB)

117.
Ribe in morski sadeži v prehrani
Željka Tušek Fendre, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Zaradi posebnega okusa in vonja, ki sta brez primere med drugimi živili, so ribe že od nekdaj deležne posebne pozornosti. Pri pripravi rib je pomembno, da prideta do izraza specifični okus in vonj, zato se za vsako vrsto rib posebej priporoča tudi najprimernejši način priprave. Po svoji biokemijski sestavi so ribe popolna hrana, saj vsebujejo hranilne snovi, ki so nujne za človeški organizem. Ribe niso samo kulinarična posebnost, pač pa zelo pomemben prehrambni artikel, ki vsebuje beljakovine z visoko biološko vrednostjo, vitamina A in D, esencialne maščobne kisline in mineralne snovi. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so anketirani ozaveščeni glede uporabe rib, morskih sadežev in mehkužcev v prehrani, razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in izobrazbi. Vprašalnik je bil sestavljen iz 35 vprašanj, od tega se je 24 vprašanj nanašalo izključno na ribe. Rezultati so pokazali, da je riba na krožniku vseh vprašanih dvakrat mesečno (53,3 %); najpogosteje uživajo pečene ribe (56,6 %), svežino ribe prepoznajo po jasnih očeh (47,5 %), ribe nabavljajo v trgovini (50 %) in so zadovoljni s kakovostjo in dostopnostjo trga z ribami (61,2 %). Pogostost uživanja rib je manjša od priporočljive, predvsem pri mlajši populaciji.
Keywords: ribe, morski sadeži, prehrana, zdravje
Published in DKUM: 03.02.2020; Views: 1451; Downloads: 327
.pdf Full text (1,68 MB)

118.
Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju x
Nina Bajželj, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X. V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih. V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Keywords: - promocija zdravja na delovnem mestu - zdravo delovno okolje - zdravje zaposlenih - zadovoljstvo zaposlenih
Published in DKUM: 14.01.2020; Views: 2143; Downloads: 293
.pdf Full text (1,09 MB)

119.
Osveščenost staršev o higieni ustne votline
Sandra Tašner, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zdravje ustne votline je ključni kazalnik splošnega zdravja, dobrega počutja in kakovosti življenja. Veliko vlogo pri učenju ima tudi medicinska sestra, ki dela na preventivnem zobozdravstvenem področju, saj je prva v stiku z otroci in njihovimi starši ter jih uči pravilne tehnike čiščenje zob in preprečevanja bolezni ustne votline. Nepravilna skrb za zdravje ustne votline v otroštvu lahko pomeni večjo tveganje za nastanek bolezni v odrasli dobi.V teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo anonimno anketo, ki je bila objavljena na spletnem omrežju. V anketi je sodelovalo 150 staršev otrok starih do 12 let. Podatki iz anket so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih.Rezultati so pokazali, da so starši dokaj dobro osveščeni o ustni higieni otroka. Vendar smo menja, da je še vedno premalo pozornosti namenjene pravilni negi ustne votline in preprečevanju nastanka kariesa.Ustno zdravje ima velik vpliv na kakovost življenja posameznika. Starši že v zgodnjem obdobju poskrbijo, da se otrok nauči pravilne ustne higiene in s tem zmanjšajo pojavnost kariesa.
Keywords: ustna higiena, vloga staršev, vloga medicinske sestre, ustno zdravje, preventivna vloga.
Published in DKUM: 09.01.2020; Views: 1324; Downloads: 235
.pdf Full text (550,32 KB)

120.
Prisotnost stresa pri zdravstvenih delavcih v psihiatriji ob izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
Danijel Forštner, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Beseda stres je ena izmed najpogosteje uporabljenih besed v današnjem času. Zaradi narave dela so zdravstveni delavci vsakodnevno mnogokrat izpostavljeni stresu, v psihiatričnih bolnišnicah pa se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov izpostavljenost nedvomno poveča, saj le-ta lahko posega tudi v svobodo in integriteto pacienta. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kateri posebni varovalni ukrepi so najbolj stresni, kako in kdaj jih anketiranci doživljajo kot najbolj stresne in kako se spopadajo z njim. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne ankete. Anketiranci so k anketi pristopili prostovoljno in je bila izvedena med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v eni psihiatrični bolnišnici v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 70 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci največji stres doživljajo pri izvajanju posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Glede na čas izvajanja posebnega varovalnega ukrepa kot najbolj stresno opredelijo nočno izmeno. Za najpogostejši simptom stresa med izvajanjem posebnega varovalnega ukrepa so izpostavili pospešen srčni utrip. Za obvladovanje stresa pa večina anketirancev uporablja šport in rekreacijo. Diskusija in zaključek: Tempo in način dela zdravstvenih delavcev je zaradi izmenske narave dela podvržen povečani stresnosti. Zaradi načina dela je v psihiatričnih bolnišnicah izpostavljenost stresu še večja zaradi posegov v osebne svoboščine in pravice posameznikov, kar lahko privede do izpostavljenosti različnim vrstam agresivnosti. Zaposlenim je potrebno nuditi potrebno podporo v smislu razreševanja težav oz. analiziranju dogodkov ter omogočanje zadostnega počitka.
Keywords: Duševno zdravje, prisila, omejitev, obvladovanje stresa, psihiatrične ustanove.
Published in DKUM: 24.12.2019; Views: 1456; Downloads: 311
.pdf Full text (865,55 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica