101. Analiza pametnih dodatkov za učenje ustne higiene otrok: pregled trgaAdrijana Svenšek, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Ustna higiena ima pomembno vlogo pri preprečevanju pojava bolezni ustne votline. Zaradi porasta uporabe sodobne tehnologije v vsakodnevnem življenju je bil namen raziskati trenutni trg ter poiskati pametne dodatke za ščetkanje zob, ki so kompatibilni z mobilno aplikacijo in so usmerjeni k izvajanju ustne higiene pri otrocih.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled trga, kjer smo iskali pametne dodatke za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo za izvajanje ustne higiene pri otrocih. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter lestvice za oceno prisotnosti elementov igre, tehnik sprememb vedenja in informacij iz zobozdravstva, ki je podprto z dokazi v pametnih dodatkih mobilne aplikacije.
Rezultati: Vključili smo tri pametne dodatke za ščetkanje zob s petimi mobilnimi aplikacijami. Pametni dodatek za ščetkanje zob Playbrush omogoča uporabo največ mobilnih aplikacij (3/5; 60 %). Colgate Magik je pametni dodatek za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo, ki vsebuje največ elementov igre (21/31; 68 %), tehnik spreminjanja vedenja (13/26; 50 %) in največ informacij na dokazih podprtega zobozdravstva (5/10; 50 %).
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so analizirani pametni dodatki za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijami potencialno primerni za učenje otrok saj vsebujejo vsebine, ki temeljijo na dokazih iz zobozdravstva, elementih iger in tehnikah spreminjanja vedenja.
Priporočamo mobilno aplikacijo Colgate Magik, saj se je slednja uvrstila na vrh vseh lestvic, ki smo jih uporabili v tem sistematičnemu pregledu pametnih dodatkov za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijam.
Keywords: na dokazih podprto zobozdravstvo, elementi igre, tehnike spreminjanja vedenja, mobilno zdravje, otroci
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 908; Downloads: 172
 Full text (978,88 KB) |
102. Vitamin B12 v prehrani sodobnega človeka in ozaveščenost o njem med vegetarijanci in veganiMojca Brdovnik, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna.
Keywords: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 988; Downloads: 115
Full text (2,38 MB) |
103. Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledomNikolina Ilievska, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom.
Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj.
Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Keywords: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1360; Downloads: 296
Full text (514,02 KB) |
104. Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcihBesarta Djinaj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev.
Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov.
Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Keywords: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1160; Downloads: 243
Full text (561,88 KB) |
105. Kakovost življenja starostnikov v domačem okoljuAnja Mežan, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave.
Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001).
Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Keywords: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Published in DKUM: 13.08.2021; Views: 2014; Downloads: 433
Full text (1,22 MB) |
106. Zdravstvena oskrba zapornikov : magistrsko deloKsenija Vrbnjak, 2021, master's thesis Abstract: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove.
V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično.
Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Keywords: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Published in DKUM: 23.07.2021; Views: 1388; Downloads: 281
Full text (875,22 KB) |
107. |
108. Digitalizacija in nove oblike dela ter vpliv na zaposlovanjePatricija Zorko, 2021, master's thesis Abstract: Živimo v času bliskovitih tehnoloških sprememb. Tehnološki megatrendi nas spremljajo praktično na vsakem koraku. V magistrskem delu na teoretičen način prikažemo vplive digitalizacije na trg dela ter pojav novih oblik dela na delo ter na življenje posameznika. Predvsem nas v celotni nalogi vodi vprašanje, ali digitalizacija res prinaša na trg dela nove oblike zaposlitev, ki so koristne za vse udeležence na trgu?
Katere oblike dela pa se sploh pojavljajo na trgu dela? In kako digitalizacija sploh vpliva na posamezne elemente dela? Ali imajo delavci posledično res več zaposlitvenih možnosti? Ali se izboljšajo delovni pogoji ter organizacija dela?
V magistrski nalogi smo se osredotočili na vplive digitalizacije in njenih megatrendov na trg dela ter na delo samo. Na začetku teoretično predstavljamo pojem digitalizacije, Industrije 4.0 ter 5.0, nato pa ugotavljamo, kateri so tisti vidiki digitalizacije ter katere učinke ima na pojav novih oblik dela, izginjanje delovnih mest, spreminjanje delovnih pogojev ter na preoblikovanje vsebine dela. Opredeljujemo tudi značilnosti prekarnosti. Prikazujemo tudi kakšne izzive prinaša spremenjen način dela področju varnosti ter zdravja pri delu. Zanima nas tudi ali/in na kakšen način je na trg dela vplivala epidemija COVID-19. Podani so tudi nekateri subjektivni predlogi za izboljšanje razmer na trgu dela.
Sklep povzema naše ključne ugotovitve v magistrski nalogi. V ključnem, zadnjem delu se navežemo tudi na našo tezo, postavljeno v začetku našega dela ter ponudimo našo obrazložitev.
Keywords: digitalizacija, trg dela, nove oblike dela, varnost in zdravje pri delu, kompetence
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 1402; Downloads: 458
Full text (1,29 MB) |
109. Odnos do zasebnosti in varnosti podatkov v aplikacijah m-zdravja : magistrsko deloEneja Mervič, 2021, master's thesis Abstract: V aplikacijah m-zdravja se zbirajo ogromne količine podatkov o uporabnikih, ki so lahko tudi zelo občutljive narave. Zato se poraja skrb, kako se ti podatki zbirajo, shranjujejo in obdelujejo. V dosedanjih študijah je bilo ugotovljeno, da mnogim aplikacijam ne uspe zagotoviti ustrezne zaščite za uporabnikovo zasebnost. Kljub temu pa razvoj in uporaba tovrstnih aplikacij iz leta v leto naraščata. Zato nas je zanimalo, kakšna sta odnos in percepcija ljudi do uporabe tovrstnih aplikacij, tako z vidika uporabnosti in koristi kot tudi z vidika groženj in ranljivosti. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali pri tem prihaja do razlik med različnimi demografskimi skupinami in med uporabniki in neuporabniki tovrstnih aplikacij. Podatki so bili zbrani s pomočjo ankete in analizirani s pomočjo ustreznih statističnih metod. V raziskavi je sodelovalo 671 respondentov. Raziskava je pokazala, da je aplikacije m-zdravje že uporabljalo 45 % vseh anketirancev. Rezultati analiz so pokazali, da se večina anketirancev zaveda potencialnih tveganj, vendar se le redki aktivno trudijo zaščititi svoje podatke. Večina kljub tveganjem nadaljuje z uporabo mobilnih aplikacij, kar lahko razumemo kot paradoks zasebnosti. Koristi m-zdravja so bile bolj prepoznane s strani žensk, mlajših, nižje izobraženih in tistih, ki že imajo izkušnje z uporabo m zdravja. Več pomislekov glede zasebnosti, varnosti in strokovnosti m-zdravja pa je bilo izraženih pri starejših, višje izobraženih in tistih, ki aplikacij m-zdravja še niso uporabljali. Ker naš vzorec ni reprezentativen, rezultatov ne moremo sklepati na celotno populacijo. To predstavlja omejitev naše raziskave, a kljub temu ugotovitve prispevajo k boljšemu vpogledu v odnos uporabnikov do m-zdravja.
Keywords: magistrska dela, m-zdravje, odnos uporabnikov, zasebnost, varnost podatkov, koristi
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 882; Downloads: 78
Full text (2,13 MB) |
110. Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19Elmir Uzeinović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19.
Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno.
Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu.
Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Keywords: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 2250; Downloads: 917
Full text (590,29 KB) |
