91. Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih : magistrsko deloMonika Pucko, 2021, master's thesis Abstract: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi.
Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu.
Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016.
Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo. Keywords: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1401; Downloads: 77
Full text (1,00 MB) |
92. Vloga psihološke prožnosti in socialne opore pri učinku pandemije covid-19 na duševno zdravje in blagostanje zaposlenih v zdravstvenih institucijahTadeja Subašič, 2021, master's thesis Abstract: Pojav pandemije COVID-19 je za seboj prinesel številne negativne posledice, med drugim tudi precej ogrozil duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah, ki so med najbolj izpostavljenimi. Duševno zdravje predstavlja eno ključnih komponent zdravja na splošno. Namen naše raziskave je bil preučiti učinek pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v zdravstvenih institucijah ter preveriti povezavo psihološke prožnosti in socialne opore s psihološkimi simptomi. Vzorec je zajemal 154 zaposlenih v zdravstvenih institucijah po Sloveniji. Merska baterija je vsebovala štiri merske instrumente (DASS-21, WHO (5), CD-RISC in SSQ-6). Rezultati so pokazali, da v času pandemije COVID-19 pri zaposlenih v zdravstvenih institucijah prihaja do povečane prisotnosti simptomov depresivnosti, anksioznosti in stresa, ki pa se prav tako kot doživljanje blagostanja med spoloma ne razlikujejo pomembno. Strah pred okužbo in obseg dela sta se izkazala za pomembna napovednika depresivnosti, anksioznosti, stresa in blagostanja zaposlenih v zdravstvenih institucijah v času pandemije COVID-19, medtem ko stik z okuženimi pacienti ne predstavlja dejavnika tveganja. Psihološka prožnost se pomembno negativno povezuje z depresivnostjo, anksioznostjo in stresom ter pozitivno z blagostanjem, socialna opora pa le delno. Doživljanje blagostanja s simptomi depresivnosti, anksioznosti in stresa močno negativno korelira. Keywords: pandemija COVID-19, zaposleni v zdravstvenih institucijah, duševno zdravje, psihološka prožnost, socialna opora Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 1141; Downloads: 139
Full text (1,08 MB) |
93. Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresuPolonca Borko, 2021, master's thesis Abstract: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov. Keywords: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1018; Downloads: 197
Full text (1,76 MB) |
94. Ali imajo računovodje v povprečju višji krvni tlak kot povprečni slovenec?Sabina Vogrinec, 2021, master's thesis Abstract: Visok krvni tlak ali z drugo besedo hipertenzija je bolezen, ki nam običajno ne povzroča večjih težav, ampak jo je vseeno potrebno zdraviti. Če ga ne zdravimo, obstaja veliko večja verjetnost za naslednje posledice, kot so možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in veliko drugih zapletov, ki se lahko pojavijo. Višji kot je krvni tlak, večje je tveganje za nastanek omenjenih bolezni. Osebe, ki se borijo z zvišanim krvnim tlakom, lahko učinkovito vplivajo na zvišan krvni tlak z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem ter tako, da se odpovejo kajenju ter prekomernemu pitju alkohola.
Računovodje imajo v današnjem času veliko pomembnejšo vlogo za podjetja, kot pa so ga imeli včasih. Niso samo knjigovodje, ki sestavljajo bilance, ter tisti, ki morajo na rok oddajati obvezna poročila in razne obrazce ter podatke, ampak tudi sodelujejo pri notranjem svetovanju, pri pripravi finančnih in ekonomskih analiz, pri pripravi dolgoročnega strateškega planiranja ter pri postopkih in izboljšavah procesov podjetij. Včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, kasneje pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj lahko zelo zahtevna. Veliko računovodij v času, ko je največja obremenitev, pred oddajo računovodskih izkazov, čez dan spije preveč kave, to naredijo seveda zato, da bi bili bolj zbrani in pozorni, zvečer pa pijejo pomirjevala ali alkohol, da bi lažje zaspali. Bolj postanejo razdraženi in zaskrbljeni, pojavi se lahko glavobol, prehlad, razdražen želodec itd.
V magistrskem delu bomo najprej predstavili teorijo, nato pa se bomo osredotočili na raziskavo, kjer bomo analizirali pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika. Z analizo vseh dobljenih podatkov bomo skušali zavreči ali potrditi postavljeni hipotezi magistrskega dela. Sestavljeni anketni vprašalnik preko spletne strani 1ka anketa smo posredovali naključno izbranim računovodjem po celotni Sloveniji na njihove e-naslove in jih prosili za sodelovanje. Podatke iz anketnega vprašalnika bomo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s programom SPSS. Najprej bomo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko, nato pa bomo z uporabo statističnih metod analizirali dobljene podatke.
Hipotezi magistrskega dela se glasita takole H1: Krvni tlak med računovodji je v povprečju višji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. H2: Krvni tlak med računovodji je v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Povprečni krvni tlak med anketiranimi računovodji znaša med 120/80 mmHg in 139/89 mmHg, ki smo ga primerjali s hipotetičnim krvnim tlakom povprečnega Slovenca, ki znaša 140/90 mmHg. Povprečna razlika nam je povedala, da negativna vrednost v našem primeru kaže, da je srednja višina vzorca manjša od hipotetične vrednosti. Zato s 5-odstotno stopnjo zaupanja hipotezo H1 zavrnemo in sprejmemo hipotezo H2, da je krvni tlak med računovodji v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci.
Računovodje torej včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, nato pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj zelo zahtevna. Težiti moramo torej k temu, da pokažemo odličnost v službi hkrati pa ohranimo svoje zdravje. Keywords: računovodja, krvni tlak, zdravje, dejavniki krvnega tlaka, posledice krvnega tlaka Published in DKUM: 20.10.2021; Views: 1012; Downloads: 88
Full text (3,35 MB) |
95. Razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za zajemanje občutkov in ocene kakovosti življenja : magistrsko deloValentino Šafran, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljamo razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za namene evropskega projekta H2020 PERSIST, ki zajema podatke oziroma občutke, z namenom ocenjevanja kakovosti življenja pacientov. Pred razvojem sistema, smo preučili in podali pregled procesa zajema podatkov že obstoječih sistemov, ter pregled izbranih gradnikov za naš sistem. Predstavljamo tudi uporabljene standarde in protokole, ki se uporabljajo znotraj predlaganega sistema. Za arhitekturo večmodalnega zaznavnega omrežja smo izbrali tri temeljne gradnike za katere smo ocenili, da lahko tvorijo zmogljivo omrežje za prenos in obdelavo podatkov, ter ponujajo možnost nadgrajevanja v primeru zvišanja zahtev projekta. Ti trije gradniki so Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis in Apache Kafka. Vse gradnike smo postavili na fizičnem strežniku PERSIST_CAMEL, in sicer vsakega na svojem virtualnem stroju. Mikroservisi strojnega učenja, razen vprašalnikov, ki jih izvaja Rasa Chatbot, ki so v procesu razvoja, pa predstavljajo odjemalce tega sistema. Večmodalno zaznavno omrežje je ustrezno zavarovano z varnimi protokoli in z uporabo drugih varnostnih elementov. Na koncu podamo tudi rezultate testiranja obremenjenosti in odzivnosti sistema pri odgovarjanju na vprašalnike. Iz rezultatov je razvidno, da zastavljen sistem uspešno izvaja pretakanje podatkov za podano število 200 pacientov v projektu PERSIST, in lahko podpre tudi večje število uporabnikov. Keywords: večmodalno zaznavno omrežje, kakovost življenja, skrb za zdravje, zbiranje podatkov pacientov, Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis, Apache Kafka Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 972; Downloads: 109
Full text (2,59 MB) |
96. Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporuŠpela Horvat, 2021, master's thesis Abstract: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk. Keywords: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1013; Downloads: 92
Full text (2,34 MB) |
97. Vpliv (ne)uporabe gensko spremenjenih organizmov na pravico do zdravstvenega varstva – primerjalnopravni vidik : doktorska disertacijaKatja Meško Kuralt, 2021, doctoral dissertation Abstract: Pravne posledice minimalnih standardov kakovosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznega zdravstvenega varstva so tiste posledice, ki nastajajo, in tiste, ki nastajajo, a se v znanosti ne morejo izraziti z gotovostjo, temveč s stopnjo verjetnosti (npr. na področju GSO tako ni mogoče trditi obstoja nekaterih pravnih posledic, saj zaradi kratkotrajne uporabe GSO na trgu, le-te še niso dokazane s stopnjo gotovosti, kljub temu pa so pomembna informacija za ohranjanje zdravja ljudi in okolja). Pravne posledice sem razvrstila glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in varstvo okolja, in sicer na pozitivne in negativne pravne posledice ter tudi glede na učinek uporabe GSO (tj. neposredne in posredne pravne posledice). Z namenom opredeliti minimalne standarde kakovosti zdravstvenega varstva v luči uporabe GSO sem v doktorski disertaciji analizirala pravna pravila, ki se med primerjalnopravnimi področji držav članic razlikujejo, predvsem z vidika implementacija pomembnih uredb in direktiv, ki se (ne)posredno nanašajo na področje uporabe GSO. Prav tako sem analizirala tudi pomembne sodbe SEU, ki so povezana z GSO, in sicer z vidika sankcij zoper nepravilnosti oziroma morebitne posledice, ki sledijo po zaključenih sodnih procesih. Keywords: pravica do zdravstvenega varstva, vpliv na zdravje ljudi in okolja, ocena tveganja, pravne posledice uporabe GSO, previdnostno načelo Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1472; Downloads: 178
Full text (3,72 MB) |
98. Analiza pametnih dodatkov za učenje ustne higiene otrok: pregled trgaAdrijana Svenšek, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Ustna higiena ima pomembno vlogo pri preprečevanju pojava bolezni ustne votline. Zaradi porasta uporabe sodobne tehnologije v vsakodnevnem življenju je bil namen raziskati trenutni trg ter poiskati pametne dodatke za ščetkanje zob, ki so kompatibilni z mobilno aplikacijo in so usmerjeni k izvajanju ustne higiene pri otrocih.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled trga, kjer smo iskali pametne dodatke za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo za izvajanje ustne higiene pri otrocih. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter lestvice za oceno prisotnosti elementov igre, tehnik sprememb vedenja in informacij iz zobozdravstva, ki je podprto z dokazi v pametnih dodatkih mobilne aplikacije.
Rezultati: Vključili smo tri pametne dodatke za ščetkanje zob s petimi mobilnimi aplikacijami. Pametni dodatek za ščetkanje zob Playbrush omogoča uporabo največ mobilnih aplikacij (3/5; 60 %). Colgate Magik je pametni dodatek za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo, ki vsebuje največ elementov igre (21/31; 68 %), tehnik spreminjanja vedenja (13/26; 50 %) in največ informacij na dokazih podprtega zobozdravstva (5/10; 50 %).
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so analizirani pametni dodatki za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijami potencialno primerni za učenje otrok saj vsebujejo vsebine, ki temeljijo na dokazih iz zobozdravstva, elementih iger in tehnikah spreminjanja vedenja.
Priporočamo mobilno aplikacijo Colgate Magik, saj se je slednja uvrstila na vrh vseh lestvic, ki smo jih uporabili v tem sistematičnemu pregledu pametnih dodatkov za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijam. Keywords: na dokazih podprto zobozdravstvo, elementi igre, tehnike spreminjanja vedenja, mobilno zdravje, otroci Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 908; Downloads: 164
Full text (978,88 KB) |
99. Vitamin B12 v prehrani sodobnega človeka in ozaveščenost o njem med vegetarijanci in veganiMojca Brdovnik, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna. Keywords: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 988; Downloads: 112
Full text (2,38 MB) |
100. Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledomNikolina Ilievska, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom.
Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj.
Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom. Keywords: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje. Published in DKUM: 17.09.2021; Views: 1360; Downloads: 295
Full text (514,02 KB) |