| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 370
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Učinek spletne izvedbe delavnic A (se) štekaš?!? na duševno zdravje mladostnikov v obdobju srednjega mladostništva : magistrsko delo
Teja Dečman, 2022, master's thesis

Abstract: Epidemija covida-19 je močno vplivala na duševno zdravje mladostnikov, ki so v tem obdobju predstavljali rizično skupino. Ukrepi za zajezitev epidemije so preprečevali predvsem zadovoljevanje potreb po druženju in osamosvajanju. Rezultat hitro spreminjajočih se ukrepov je poslabšano duševno zdravje in povečano število duševnih motenj, na kar se je opozarjalo vse od začetka epidemije. Projekt A (se) štekaš?!? je projekt univerzalne preventive, katerega namen je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja pri mladostnikih. Učinki projekta so bili že dokazani pri izvedbi v živo. V času epidemije smo delavnice izvajali prek spleta in zanimalo nas je, ali bo imela takšna izvedba podobne učinke na duševno zdravje mladostnikov. Glavni namen raziskave je bil ob primerjavi kontrolne in eksperimentalne skupine preučiti, ali bo prišlo do statistično pomembnih razlik med skupinama in spolom. Ugotovili smo, da tudi izvedba prek spleta pomembno vpliva na izboljšanje duševnega zdravja, saj zmanjša depresivne in anksiozne simptome ter samomorilne ideacije.
Keywords: mladostniki, duševno zdravje, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 59; Downloads: 9
.pdf Full text (2,06 MB)

2.
Moški in iskanje psihološke pomoči pri duševnih stiskah : magistrsko delo
Lucija Tušek, 2022, master's thesis

Abstract: Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških, dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu, da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja pojasnimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrska naloga temelji na pregledu obstoječe literature s področja pojasnjevanja iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Poleg teorije načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki nam poskušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči ter na podlagi poznanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.
Keywords: moški, duševno zdravje, odnos do iskanja psihološke pomoči, psihološka pomoč, teorija načrtovanega vedenja.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 44; Downloads: 6
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Karin Kocjančič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 88; Downloads: 38
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko delo
Mojca Jeromel, 2022, master's thesis

Abstract: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Keywords: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 131; Downloads: 18
.pdf Full text (1,86 MB)

5.
Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19
Ana Mohorič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Keywords: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 148; Downloads: 16
.pdf Full text (789,49 KB)

6.
Uporaba platforme Raspberry Pi in interneta stvari za zdravstvene namene : diplomsko delo
David Slatinek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavimo uporabo računalnika Raspberry Pi in interneta stvari za zdravstvene namene, s čimer omogočimo merjenje srčnega utripa, nivoja kisika v krvi, elektrokardiograma, telesne temperature skupaj s temperaturo okolice in vlažnostjo. Najprej predstavimo področje dela, med kar spadajo vgrajeni sistemi, operacijski sistem Linux, zaledni sistemi s spletnimi vmesniki in podatkovnimi bazami ter čelni sistemi skupaj s Flutterjem. Nato opišemo zasnovo rešitve, predstavimo uporabljene senzorje ter prikažemo razvoj podatkovne baze in razvoj spletnega vmesnika. Pokažemo izdelavo modula za nalaganje podatkov in mehanizem za opozarjanje na napake, zatem pa opišemo razvoj mobilne aplikacije. Na koncu analiziramo rešitev.
Keywords: zdravje, internet stvari, Raspberry Pi, GraphQL, Flutter
Published in DKUM: 07.07.2022; Views: 569; Downloads: 209
.pdf Full text (2,94 MB)

7.
Nadgradnja sistema kakovosti v podjetju opikar d.o.o. po standardu iso 45001
Žiga Tantegel, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno področje nadgradnje že obstoječih sistemov kakovosti v podjetju OPIKAR, d. o. o. Zaradi naraščanja zahtev na svetovnem trgu in zavedanja, da sta zdravje in varnost sodelavcev pri delu temeljni in najvišji postulat odgovornega vodenja podjetja, so se v podjetju odločili za vključitev sistema vodenja zdravja in varstva pri delu, po standardu ISO 45001:2018, v enovit sistem vodenja. Pristop, ki ga želimo udejanjiti, ne bo temeljil samo na implementaciji zahtev ciljnih standardov. Izgraditi želimo celovit poslovni sistem, v katerega bomo vključili vodila/zahteve ciljnih standardov in obravnavali vse relevantne poslovne funkcije. Tak pristop zagotavlja fizično in psihično zdravje, bolj zdrava in varna delovna mesta ter preprečuje poškodbe in druge okvare zdravja. Sistemsko težimo k zmanjševanju tveganja za zdravje in varnost pri delu ter načrtujemo izboljšave. Načrtovan sistem bo zagotavljal usposabljanja in usposobljenost osebja, ki se bo lahko prilagajalo neprestanim spremembam zahtev poslovnega okolja in bo stremelo h napredku. Končni rezultat naloge je pridobitev certifikata za uspešno nadgradnjo sistema kakovosti. Glavni cilj pa je trajnostno naravnan poslovni sistem.
Keywords: standard, ISO 45001, sistem kakovosti, varnosti in zdravje pri delu, tveganja, izboljšave, ukrepi
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 138; Downloads: 15
.pdf Full text (2,95 MB)

8.
Vpliv pandemije COVID-19 na mentalno zdravje nosečnic
Melhurisa Hirkić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Koronavirusna bolezen je nalezljiva bolezen, ki se je prvič pojavila decembra leta 2019. Najpogostejši simptomi so: vročina, kašelj in bolečina v mišicah. V marcu leta 2020 je bila bolezen s strani Svetovne zdravstvene organizacije opredeljena kot globalna pandemija zaradi hitrega širjenja. Pandemija COVIDA-19 predstavlja poseben stresor, ki slabo vpliva na mentalno zdravje nosečnic. Namen zaključnega dela je bil sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako pandemija COVIDA-19 vpliva na mentalno zdravje nosečnic. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature z analizo in sintezo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science na podlagi raziskovalnega vprašanja. Identificirane študije smo ocenili s pomočjo JBI ocenjevalnega orodja. Za sintezo izbranih študij smo uporabili tematsko analizo. V analizo smo vključili 12 študij. Podatki se razlikujejo po državah, a na splošno, rezultati kažejo, da je imela pandemija COVIDA-19 negativen vpliv na mentalno zdravje nosečnic. Pri večini nosečnic se se pojavljali depresija, tesnoba, strah, stres, zaskrbljenost in motnje v spanju. V raziskavah je zaznan visok porast duševnih in psiholoških težav pri nosečnicah. Najpogostejše težave so bile strah, stres, zaskrbljenost, nespečnost, tesnoba in depresija. Da do teh težav ne pride je bistvenega pomena podrobna obravnava mentalnega zdravja nosečnic v kriznih časih, kot je pandemija COVIDA-19. Socialna podpora je prav tako pomemben zaščitni dejavnik za preprečitev težav z mentalnim zdravjem nosečnic.
Keywords: COVID-19, nosečnice, mentalno zdravje.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 251; Downloads: 92
.pdf Full text (638,14 KB)

9.
Duševno zdravje starejših v času pandemije bolezni covid-19 : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so raziskane spremembe v duševnem zdravju starejših v času pandemije bolezni covid-19. Opredeljeni so pojmi pandemija bolezni covid-19, duševno zdravje, duševno zdravje starejših, depresivnost in depresija (pri starejših), anksioznost in anksiozne motnje (pri starejših) ter socialna kriza in ekstremni dogodek. S pomočjo deskriptivne metode dela, natančneje kvantitativne analize virov in literature, je bil opravljen pregled že obstoječih virov in literature z osredotočenjem na raziskave, ki so preučevale spremembe v duševnem zdravju starejših med pandemijo. Duševno zdravje starejših se je v času pandemije covida-19 v splošnem poslabšalo. V empiričnem delu magistrskega dela je bila s pomočjo kavzalno-neeksperimentalne metode dela, natančneje sekundarne analize podatkov, opravljena analiza podatkov, zbranih v mednarodni, longitudinalni in reprezentativni Raziskavi o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, na temo duševnega zdravja starejših med pandemijo, leta 2020. Z analizo več spremenljivk smo ugotovili, da se je duševno zdravje starejših (tj. anksioznost, depresivnost, težave s spanjem, osamljenost) med pandemijo poslabšalo v primerjavi s predkoronskim obdobjem, hkrati pa se je slabše duševno zdravje povezovalo z manjšim številom osebnih socialnih stikov, ki so jih starejši imeli s svojimi otroki, drugimi sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedi.
Keywords: covid-19, duševno zdravje, pandemija, starejši
Published in DKUM: 15.06.2022; Views: 198; Downloads: 54
.pdf Full text (859,95 KB)

10.
XIV. divizija »nabira kilometre« – projekt za spodbujanje gibalne aktivnosti na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo : magistrsko delo
Andraž Polutnik, 2022, master's thesis

Abstract: Po prvem šolanju na daljavo zaradi epidemije covida-19 smo na osnovni šoli XIV. divizije Senovo opazili upad gibalne dejavnosti pri učencih in v času ponovnega zaprtja šol sestavili ekipo za izvedbo projekta, ki bi učence in zaposlene spodbudil k aktivnemu življenjskemu slogu. Tako smo oblikovali projekt XIV. divizija »nabira kilometre«, ki je ob povezavi imena šole in zgodovinske zgodbe ter povezanosti celotnega kraja z boji XIV. divizije motiviral učence in zaposlene k »nabiranju kilometrov« na krajših, daljših sprehodih ali tekih. Namen magistrskega dela je predstaviti primer dobre prakse — projekt XIV. divizija »nabira kilometre«. Časovna izvedba projekta je sovpadala s časom bojev XIV. divizije na slovenskih tleh iz leta 1944. Sodelujočim smo zastavili izziv, da se v 20 dneh približajo ali celo premagajo razdaljo 180 kilometrov. V projektu so sodelovali učenci iz vseh razredov, učitelji in ostali zaposleni na šoli. Aktivnih je bilo 162 udeležencev, ki so skupno zbrali več kot 10.000 kilometrov. Da je projekt učence in zaposlene spodbudil k aktivnejšemu življenjskemu slogu, dokazuje povprečna dnevna vrednost, ki je več kot 7,5 kilometrov na posameznika oz. posameznico. Poleg glavne športne aktivnosti je projekt vključeval tudi vsebine iz drugih predmetov, ki jih je bilo mogoče spremljati na za ta namen ustvarjeni spletni strani. Projekt je bil dobro zasnovan. Zanimanje za sodelovanje je bilo veliko. Zbranih je bilo ogromno kilometrov. Prav tako je bila izkazana želja po nadaljevanju projekta v prihodnje.
Keywords: XIV. divizija, nabiranje kilometrov, šport, gibalna dejavnost, zdravje
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 148; Downloads: 23
.pdf Full text (3,72 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica