1. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Zemljič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji. Keywords: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 9 Full text (1,44 MB) |
2. Poročanje o družbeni odgovornosti v zavarovalništvu v SlovenijiSabrina Fink, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj.
Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance).
Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja.
V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet). Keywords: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 8 Full text (984,68 KB) |
3. Osamitev in karakterizacija bakterije clostridioides difficile iz vzorcev komposta in iztrebkov malih sesalcev : magistrsko delo študijskega programa 2. stopnjeKlemen Tršinar, 2024, master's thesis Abstract: Clostridioides difficile je Gram pozitivna, striktno anaerobna bakterija, ki tvori zelo odporne spore, in velja za eno najpomembnejših človeških črevesnih patogenih bakterij. Čeprav so najbolj raziskan rezervoar bakterije bolnišnična okolja, se v zadnjem času zaradi pogostejših okužb izven bolnišnic pojavlja več raziskav o okoljskih rezervoarjih. Spore, ki jih tvori bakterija, so odporne na različne kemične in fizikalne dejavnike ter se lahko prenašajo med različnimi okolji. Prisotne so v prsti, vodi, domačih kompostnikih, rečnih sedimentih, našli so jih na površinah v gospodinjstvih, podplatih obuval in šapah domačih živali. V okviru magistrske naloge smo preverili pogostost in raznolikost PCR-ribotipov v vzorcih komposta in iztrebkih malih sesalcev. Okrog vsakega od treh kompostnikov smo nastavili 6-8 živolovnih pasti za male sesalce. Vzporedno z ulovljenimi malimi sesalci smo vzorčili kompostnike na treh vzorčnih mestih. Skupno smo tako zbrali 9 vzorcev komposta in 16 vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Male sesalce smo determinirali do vrste in jih izpustili nazaj v okolje. Za nadaljnjo analizo smo uporabili le njihove iztrebke. Na bakterijo C. difficile je bilo pozitivnih vseh 9 vzorcev komposta in 2 vzorca iztrebkov malih sesalcev, kar je predstavljalo 12,5 % vseh vzorcev malih sesalcev. Skupno smo osamili 103 izolata, 91 iz vzorcev komposta in 12 iz vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Izolate smo razvrstili v 10 različnih PCR-ribotipov. Toksigen je bil samo en PCR-ribotip, in sicer 014/020, ki je pripadal toksinotipu 0. Iz iztrebkov smo osamili dva različna PCR-ribotipa. PCR-ribotip SLO 308 smo izolirali tako iz iztrebka malega sesalca kot iz vzorca komposta na isti lokaciji, kar nakazuje na možen prenos C. difficile med malimi sesalci in kompostom. Keywords: Clostridioides difficile, osamitev, mali sesalci, kompost, Eno zdravje, molekularna karakterizacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 11 Full text (4,31 MB) |
4. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov. Keywords: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija. Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 80; Downloads: 26 Full text (967,50 KB) |
5. Škodljivi vplivi kirurškega dima na operacijsko osebjeAnja Ivančič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Operacijske medicinske sestre delajo v težavnem okolju (mraz, tema, svetloba) in so izpostavljene mnogim nevarnostim. Ob uporabi laserjev in različnih elektrokirurških naprav nastaja produkt, imenovan kirurški dim. Sestavljen je iz vodne pare (95 %) in iz drugih produktov (5 %), ki so kancerogeni in mutageni. Vdihavanje povzroča tveganje za draženje dihalih poti, prenos okužb in kancerogena obolenja. Keywords: kirurški dim, operacijska dvorana, zdravje zaposlenih Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 44; Downloads: 22 Full text (816,22 KB) |
6. 1. konferenca Celovito zagotavljanje varnosti v organizacijah : varnost in zdravstvene institucije, zbornik povzetkov2024, proceedings Abstract: Izhodišče konference je poudariti pomen celovitega zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Osrednji temi konference sta varnost v zdravstvenih institucijah, tudi z vidika aktivnosti korporativne varnosti, ter pomen koncepta »eno zdravje« za zagotavljanje kakovosti javnega zdravstva. Zagotavljanje varnosti zaposlenih v zdravstvenih institucijah je predpogoj za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Pomembno vlogo pri tem ima korporativna varnost, prilagojena organizaciji in področju, ki poleg varnosti za zaposlene in stranke temelji tudi na kakovostnem obvladovanju varnostnih tveganj in groženj v zdravstvenih institucijah. Koncept enega zdravja pomembno dopolnjuje pristope zagotavljanja varnosti v zdravstvenih institucijah. Eno zdravje je inkluzivni in večsektorski pristop, ki deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni s ciljem doseganja optimalnih zdravstvenih rezultatov. Poudarja medsebojno povezanost med ljudmi, živalmi, rastlinami in njihovim skupnim okoljem. Keywords: eno zdravje, korporativna varnost, nasilje, javno zdravje, varnost, zdravstvo Published in DKUM: 21.08.2024; Views: 106; Downloads: 17 Full text (2,30 MB) This document has many files! More... |
7. |
8. Usmerjanje pozornosti učiteljev dodatne strokovne pomoči na duševno zdravje učencev s posebnimi potrebami : magistrsko deloNina Gobec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev.
V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev.
Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv. Keywords: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 66; Downloads: 7 Full text (1,70 MB) |
9. Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v SlovenijiNika Poderžan, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi.
Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti.
Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Keywords: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 121; Downloads: 28 Full text (1,79 MB) |
10. Vključevanje tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAida Babajić, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za področje tehnik sproščanja in duševnega zdravja. Tehnike sproščanja s svojimi pozitivnimi vplivi, kot so zmanjšanje in obvladovanje stresa, stopnje anksioznosti, depresije in ostalih duševnih motenj, pomagajo s krepitvijo posameznikovega duševnega in fizičnega zdravja. S svojo raziskavo smo hoteli poudariti pomen nadaljnjega razvoja ter vključitev tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so turisti zadovoljni s trenutno ponudbo velneških storitev in kažejo zanimanje za produkte, ki vključujejo tehnike sproščanja ter stopnjo zanimanja populacije glede ozaveščenosti o metodi čuječnosti. S pomočjo sekundarnih virov smo analizirali ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ozavestili pomen tehnik sproščanja, preučili trend čuječnosti in podali predloge za izboljšanje turistične velnes ponudbe v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. V naši raziskavi je sodelovalo 170 anketirancev. S pomočjo uporabe kvantitativne metode smo ugotovili, da večina potencialnih turistov že uporablja tehnike sproščanja ter so v prihodnosti pripravljeni poskusiti turistične produkte, ki le-te vključujejo. Prav tako smo na podlagi pridobljenih rezultatov razbrali, da ljudje duševno zdravje štejejo za eno izmed najpomembnejših življenjskih področij. Keywords: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, dobro počutje, duševno zdravje, tehnike sproščanja, čuječnost Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 168; Downloads: 29 Full text (1,42 MB) |