1. Vpliv nepravilnega skladiščenja nevarnega blaga na okolje, zdravje ljudi in varnost : diplomsko deloDajana Adamović, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavan vpliv nepravilnega skladiščenja nevarnega blaga na okolje, zdravje ljudi in varnost. Nevarne snovi predstavljajo pomembno tveganje zaradi svoje kemijske, fizikalne ali biološke nevarnosti, zato so pravilni postopki skladiščenja ključni za preprečevanje nesreč, onesnaženja in ogrožanja prebivalstva. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi, zakonodaja, standardi ter zahteve, ki določajo varno ravnanje z nevarnimi snovmi. Poseben poudarek je namenjen skladiščenju radioaktivnih odpadkov, zlasti vprašanju umeščanja odlagališča na Trgovski gori, kjer so analizirani tehnični, okoljski in varnostni vidiki ter mnenja lokalne skupnosti. V empiričnem delu je izvedena anketa, s katero je bila ocenjena zaznava tveganj in stopnja sprejemljivosti lokacije med prebivalci. Rezultati kažejo na visoko stopnjo zaskrbljenosti zaradi potresne ogroženosti, hidroloških vplivov in bližine reke Une ter naselij. Ugotovitve diplomskega dela poudarjajo potrebo po preglednem načrtovanju, izbiri primernejše lokacije in celovitem vključevanju javnosti v postopke odločanja.
Keywords: nevarno blago, skladiščenje, radioaktivni odpadki, Trgovska gora, okoljska tveganja, zdravje ljudi, varnost
Published in DKUM: 08.01.2026; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (1,62 MB) |
2. Sodelovanje vrtca s centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov : diplomsko deloUla Orel, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava sodelovanje med vrtcem in centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni zakonodajni okviri, kurikularne usmeritve ter značilnosti delovanja vrtca, centra za zgodnjo obravnavo in centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Empirični del temelji na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. V prvem delu smo z intervjuji s strokovnimi delavkami vrtca preučili izkušnje in zaznave sodelovanja, v drugem pa z anketnim vprašalnikom med več vrtci preverili pogostost, kakovost in zadovoljstvo sodelovanja med vrtcem in centrom za duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo z namenom doseči čim bolj usklajeno podporo otrokom oblikovali usmeritve za izboljšanje sodelovanja med vrtci in centri za duševno zdravje.
Keywords: predšolska vzgoja, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, sodelovanje, duševne motnje, duševne težave
Published in DKUM: 07.01.2026; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,07 MB) |
3. Pristojnosti delavskih predstavnikov v podjetju v zvezi z uporabo sistemov umetne inteligence v delovnih razmerjihDarja Senčur Peček, Aljoša Polajžar, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Avtorja obravnavata vprašanje vsebine pristojnosti delavskih predstavnikov v podjetju v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih. Pri tem se osredotočata na relevantne pravne vidike po slovenski pravni ureditvi in po pravu EU ter obravnavata obe vrsti delavskih predstavništev, ki v Sloveniji delujeta na ravni podjetja. Avtorja zaključujeta, da imajo delavski predstavniki pomembne pristojnosti v zvezi z uvajanjem/uporabo sistemov umetne inteligence v okviru delovnih razmerij. Te se nanašajo na splošno področje obveščanja in skupnega posvetovanja v okviru podjetja ter na področje varnosti in zdravja pri delu. Pri tem je sicer res, da besedilo zakonskih pristojnosti delavskih predstavnikov pojma »umetne inteligence« (algoritemskega upravljanja ipd.) ne omenja izrecno, kljub temu pa je treba uporabiti in ustrezno razlagati določena splošna (že obstoječa) pravila. Ob upoštevanju obravnavane ureditve na ravni EU avtorja predlagata določene možne zakonske izboljšave de lege ferenda.
Keywords: umetna inteligenca, delovno razmerje, delavski predstavniki, varstvo osebnih podatkov, varnost in zdravje pri delu, kolektivno dogovarjanje, sveti delavcev
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (508,29 KB)
This document has many files! More... |
4. Učinkovitost klepetalnih robotov, ki temeljijo na umetni inteligenci na področju mentalnega zdravjaMarijana Gajić, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Klepetalni roboti, ki temeljijo na umetni inteligenci, s svojo obdelavo naravnega jezika predstavljajo potencialno koristno orodje za podporo osebam s težavami na področju mentalnega zdravja. Cilj tega pregleda je bil oceniti učinkovitost uporabe klepetalnih robotov na področju mentalnega zdravja.
Metode: Iskanje je potekalo v štirih mednarodnih podatkovnih bazah (CINAHL Ultimate, Medline, PubMed in Web of Science) z ustreznim iskalnim nizom. Pridobljeni članki so bili nato ustrezno analizirani in sintetizirani. Kritična presoja zbranih dokazov je potekala po hierarhiji dokazov. Kritična ocena člankov je izvedena s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI.
Rezultati: Od 492 zadetkov je 13 člankov izpolnjevalo vse pogoje, od katerih smo v končno analizo vključili tri sistematične preglede RCT in 10 študij RCT. Ugotovljeno je bilo, da so se intervencije s klepetalnimi roboti izkazale za učinkovite pri izboljšanju mentalnega zdravja. Učinkovitost klepetalnih robotov je bila v največji meri zaznana pri zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa, posledično z izboljšanjem simptomov drugih motenj mentalnega zdravja.
Razprava in zaključek: Klepetalni roboti so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju simptomov motenj mentalnega zdravja. Za dodatno potrditev teh rezultatov bo treba opraviti še več raziskav o uporabi klepetalnih robotov na področju mentalnega zdravja in njihovem prihodnjem vključevanju v prakso.
Keywords: klepetalni roboti, mentalno zdravje, umetna inteligenca
Published in DKUM: 16.12.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,56 MB) |
5. Prihodnost ekoloških pridelkov med slovenskimi potrošnikiErika Pungerl, 2025, undergraduate thesis Abstract: Skozi diplomsko delo bomo ugotovili, da sta ozaveščanje in povpraševanje po ekoloških pridelkih čedalje večja. Kupci z leti vse bolj postavljajo na prvo mesto svoje zdravje in naravo. Posledično se cene ekoloških pridelkov višajo zaradi višjih proizvodnih stroškov in manjšega obsega proizvodnje. Za večji donos ekoloških proizvodov bodo morali kmetje optimizirati organizacijo in distribucijo teh. Dostopnost ekoloških proizvodov se z leti izboljšuje, saj so danes pridelki na voljo skoraj v vseh specializiranih trgovinah, marketih in na tržnicah. Zaradi slabe izobrazbe potrošnikov glede ekološke hrane in označb, po katerih prepoznamo ekološke proizvode, se nekateri kupci počutijo zavedeni. Nekateri ponudniki hrane z različnimi marketinškimi potezami zavajajo potrošnike z nazivi produktov, ki dajejo občutek, da so proizvodi ekološko pridelani. Za potrošnike sta zelo pomembna prepoznavanje osnov ekološko pridelane hrane in njena prepoznavnost na trgu.
Keywords: ekološki pridelki, potrošniki, zdravje, prepoznavnost, povpraševanje
Published in DKUM: 15.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1,32 MB) |
6. |
7. Predlog izboljšanega postopka odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov : diplomsko deloTilen Štuhec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov, s poudarkom na strešnih kritinah, ki v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben vir tveganja za zdravje ljudi in onesnaženje okolja. V prvem delu naloga predstavi zgodovino uporabe azbesta, njegove fizikalne lastnosti, vrste materialov ter vplive na zdravje in okolje. Sledi pregled evropske in slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z azbestom, ter analiza zahtev glede organizacije gradbišča, osebne varovalne opreme, prijave del in pravilnega ravnanja z odpadki.
Osrednji del naloge obravnava trenutno prakso odstranjevanja azbestnih materialov v Sloveniji in Evropi, pri čemer so izpostavljene ključne pomanjkljivosti: neustrezno usposabljanje delavcev, pomanjkljiv nadzor, neuporaba sodobnih tehnoloških rešitev, neustrezno pakiranje in transport odpadkov ter odsotnost meritev onesnaženosti zraka po zaključku del. Na podlagi identificiranih vrzeli naloga predlaga izboljšan tehnološki proces odstranjevanja azbestnih kritin.
Predlagani sistem vključuje uporabo enkapsulacijskih sredstev in tehnične pene za zmanjšanje sproščanja vlaken, uvedbo lokalnih in centralnih HEPA filtracijskih enot, uporabo optičnih senzorjev ALERT za sprotno spremljanje koncentracije vlaken v zraku ter integracijo BIM pristopa za boljše načrtovanje, koordinacijo deležnikov in digitalno sledljivost odpadkov. Dodatno so predstavljene izboljšave v organizaciji gradbišča, dekontaminaciji, pakiranju in označevanju odpadkov, vključno z uporabo RFID ali QR sistema.
Ugotovitve naloge kažejo, da bi uvedba nadgrajenega procesa pomembno zmanjšala zdravstvena in okoljska tveganja, izboljšala preglednost postopkov ter omogočila učinkovitejše upravljanje sanacijskih projektov. Kljub višjim začetnim stroškom in potrebi po dodatnem usposabljanju delavcev so dolgoročne koristi jasne – varnejša izvedba del, boljše varstvo okolja ter zmanjšanje tveganja nelegalnega odlaganja. Predlagani sistem tako predstavlja izvedljivo, napredno in prihodnostno usmerjeno rešitev za varno odstranjevanje azbesta v Sloveniji.
Keywords: azbest, sanacija, material, enkapsulacija, pena, HEPA filtracija, optični
senzorji, BIM tehnologija, prihodnost, odpadki, transport, varnost, zdravje, okolje
Published in DKUM: 11.12.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (898,59 KB) |
8. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZAPOSLENIH NA VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU POLŽ MARIBORZala Rojs, Sonja Treven, 2025, master's thesis Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi
s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in
podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž
= 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati
visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne
opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija
(M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so
visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89).
Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti
(≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje
časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje
izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna
stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z
bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem
učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in
zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,51 MB) |
9. Delo skozi čas - zgodovina in prihodnost delovnega časa : magistrsko deloMitja Gros, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava 6-urni delovnik kot alternativno obliko organizacije dela, ki lahko predstavlja odgovor na družbene, zdravstvene in ekonomske izzive sodobnega časa. V teoretičnem delu je analiziran zgodovinski razvoj delovnega časa od industrijske revolucije do danes, z upoštevanjem ekonomskih, političnih in tehnoloških dejavnikov, ki so oblikovali trajanje in dojemanje dela. Izpostavljena je povezava med delovnim časom ter produktivnostjo, zdravjem in ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem. Posebna pozornost je namenjena sodobnim eksperimentom s 6-urnim delovnikom, zlasti v skandinavskih državah, kjer so raziskave pokazale potencialne koristi, pa tudi organizacijske izzive.
Empirični del temelji na dveh polstrukturiranih intervjujih z zaposlenima v slovenskem podjetju, ki deluje po načelih šesturnega delovnika. Ugotovitve kažejo, da krajši delovni čas pozitivno vpliva na zaznavanje utrujenosti, kakovost prostega časa in občutek čustvene stabilnosti. Stres se je zmanjšal predvsem pri manj odgovornih delovnih mestih, medtem ko so razlike v produktivnosti zaznane predvsem na ravni količine, ne kakovosti opravljenega dela. Delodajalci v obravnavanem primeru 6-urni delovnik podpirajo. Delo predstavlja prispevek k razumevanju vpliva krajšega delovnega časa na posameznika v kontekstu sodobnega kapitalističnega delovnega okolja.
Keywords: šesturni delovnik, delovni čas, produktivnost, zdravje, stres, ravnovesje med delom in življenjem, sociologija dela
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1022,12 KB) |
10. Vloga telesne dejavnosti na duševno zdravje pri učiteljih : magistrsko deloMitja Gros, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje povezave med telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem učiteljev, ki predstavljajo eno izmed najbolj obremenjenih poklicnih skupin. V teoretičnem delu je predstavljena širša opredelitev pojmov telesne dejavnosti, duševnega zdravja ter dejavnikov, ki vplivajo na psihosocialno počutje posameznika, s posebnim poudarkom na učiteljih kot specifični populaciji. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda intervju s šestimi učitelji osnovnih in srednjih šol, različnih starosti, delovnih okolij in osebnih življenjskih slogov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji, ki več časa namenjajo telesni dejavnosti, poročajo o boljšem duševnem zdravju, nižjem stresu, višji samopodobi in večji motivaciji za delo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vprašanju, kako telesna dejavnost vpliva na učiteljevo poklicno učinkovitost in dolgoročno vzdržnost pri opravljanju pedagoškega poklica. Analiza intervjujev razkriva, da telesna dejavnost pomembno prispeva k večji odpornosti na stresne situacije, boljšemu obvladovanju čustvenih obremenitev ter k splošnemu občutku zadovoljstva v osebnem in poklicnem življenju. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je telesna dejavnost ključni varovalni dejavnik, ki pomembno prispeva k psihosocialnemu blagostanju učiteljev. Ima pa tudi širše implikacije: lahko služi kot podlaga za oblikovanje različnih podpornih programov za učitelje, kot so promocija zdravja na delovnem mestu, organizirane športne aktivnosti ali programi za obvladovanje stresa. Prav tako nakazuje potrebo po sistemskih ukrepih v izobraževalnih ustanovah, ki bi spodbujali telesno dejavnost zaposlenih kot del strategij za krepitev duševnega zdravja, preprečevanje izgorelosti ter povečanje poklicne učinkovitosti.
Keywords: telesna dejavnost, učitelji, duševno zdravje, stres, izgorelost
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (763,83 KB) |
