| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Uvedba novega zdravstvenega produkta za arabsko tržišče
Žan Sekirnik, 2019, master's thesis

Abstract: Danes živimo v svetu, kjer sta postala aktivno preživljanje prostega časa in zdrav način življenja nujnost v vseh razvitih državah. Aktivno preživljamo tudi počitnice. V Rogaški Slatini deluje že od leta 2001 družinsko podjetje Grand Hotel Sava Rogaška, d. o. o., (v nadaljevanju GHSR). Podjetje želi s svojo prepoznavno ponudbo narediti korak naprej in se tako razlikovati od ostalih hotelskih ponudnikov v destinaciji. S politiko nenehnega vlaganja v kakovost nudijo gostom kakovostne hotelske storitve, s katerimi nagovarjajo zahtevnejše goste. Razen sodobnega konferenčnega centra, ponudbe visokokakovostne kulinarike in raznolikih dobropočutnih paketov, nudi podjetje od leta 2017 tudi zdravstveni produkt ROI Medico & Spa. Avtor magistrskega dela, ki je v GHSR zaposlen, želi v magistrski nalogi raziskati možnosti prodora podjetja z omenjenim produktom na nove trge. Kot strateško zanimiv je izbral arabski trg. Raziskava upravičenosti uvedbe novega zdravstvenega produkta na arabsko tržišče je povezana s spoznanjem, da ima v državah arabskega sveta večina prebivalcev prekomerno težo zaradi hitrega tempa življenja, narave dela in klimatskih pogojev. Prav to je razlog za porast srčnih in žilnih težav in zelo visok odstotek obolelosti prebivalstva za diabetesom tipa II. Zdravstveni produkt ROI Medico & Spa je usmerjen na ciljno skupino gostov, ki so pripravljeni za paket odšteti več od povprečnih obiskovalcev term, v zameno pa želijo zasebnost in visoko raven kakovosti storitve. Ključno vlogo pri prodoru na arabski trg imajo turstične agencije, ki že sodelujejo z arabskim trgom. S pomočjo anketnega vprašalnika, razposlanega med agencije, smo izvedli anketiranje in rezultate analizirali. Rezultati so nam pomagali pri preverjanju hipotez. V prvem, teoretičnem delu magisterskega dela, smo predstavili značilnosti in vrste zdravstvenega turizma ter strategijo prodora na novi trg. Teoretično smo predstavili tudi arabski svet in njegovo kulturo, ki je pomembna pri poslovanju. Drugi del magistrskega dela je praktično naravnan. Gre za poslovno raziskavo, v kateri smo opisali zdravstveni turizem v Sloveniji in podrobneje opredelili zdraviliški turizem v Rogaški Slatini. Predstavili smo družinsko podjetje GHSR in pripravili SWOT analizo trga, ki nam je pokazala, s kakšnimi priložnostmi, nevarnostmi, slabostmi in prednostmi se lahko podjetje sreča ob predvideni naložbi v nov zdravstveni produkt. S pomočjo prve hipoteze smo ugotavljali, za kateri zdravstveni ali lepotni program se gostje iz arabskega sveta večinoma odločijo. Pri drugi in tretji hipotezi pa smo preverili, kje in kako predstavniki turističnih agencij tržijo zdravstvene storitve Grand Hotela Sava Rogaška, d. o. o., in kateri so ključni produkti za predstavitve zdravstvenih storitev v katalogih in na poslovnih sejmih. Pri zadnji, četrti hipotezi, smo primerjali zasedenost hotela in prihodek podjetja pred uvedbo novega zdravstvenega produkta ROI Medico & Spa in po uvedbi. To analizo smo opravili s pomočjo statističnih podatkov podjetja GHSR. Med raziskavo pa se je pokazala tudi raznovrstna problematika, zato smo nanjo v sklepnem delu opozorili in predlagali izboljšave.
Keywords: : zdravstveni turizem, arabski svet, arabska poslovna kultura, zdraviliški turizem, Rogaška Slatina, Grand Hotel Sava Rogaška, d. o .o., ROI Medico & Spa
Published: 22.01.2020; Views: 305; Downloads: 40
.pdf Full text (2,12 MB)

2.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, master's thesis

Abstract: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Keywords: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Published: 01.02.2018; Views: 878; Downloads: 159
.pdf Full text (4,62 MB)

3.
Oblikovanje strateškega programa v podjetju z dejavnostjo zdraviliškega turizma
Nisa Gabrijela Hribernik, 2017, master's thesis

Abstract: Podjetja potrebujejo za svoj razvoj in obstoj ustrezna in zadovoljiva sredstva. Ker okolje podjetja ni statično in se stalno spreminja, se spreminjajo tudi razpoložljive dobrine za zadovoljitev potreb ter posledično tudi potrebe. Podjetja morajo vseskozi slediti spremembam na trgu in se jim ustrezno prilagajati. Trgi so pomembna sestavina življenjskega okolja podjetja, kjer se podjetja srečujejo in usklajujejo potrebe po dobrinah s svojo ponudbo. Najprej bomo proučili teoretična izhodišča integralnega managementa s poudarkom na strateškem managementu. Pridobljena teoretična spoznanja bomo v empiričnem delu uporabili pri oblikovanju strategij in določevanju strateških poslovnih področij ter pri izdelavi strateškega programa proučevanega podjetja. V empiričnem delu magistrskega dela bomo najprej predstavili proučevano podjetje, njegov nastanek in ključne spremembe v razvoju podjetja. Podrobneje pa se bomo posvetili strategijam in strateškim poslovnim področjem podjetja. Izvedli bomo razvojno analizo vizije, politike in strategij ter strukturno analizo podjetja. Ocenili bomo razvojno zmožnost podjetja in predviden razvoj okolja proučevanega podjetja. Sledila bo proučitev okoljskih priložnosti in nevarnosti za podjetje, razvojnih prednosti in pomanjkljivosti ter celovita presoja notranjega in zunanjega okolja podjetja s pomočjo SWOT analize. Sintezo zunanjih dejavnikov bomo povzeli s pomočjo EFAS tabel, sintezo notranjih dejavnikov pa s pomočjo IFAS tabele. Na koncu bomo podali predlog strategij za podjetje in uresničitveni program planiranega razvoja podjetja.
Keywords: strateški management, strateško poslovno področje, strateške poslovne enote, zdraviliški turizem, program razvoja, SWOT analiza.
Published: 08.12.2017; Views: 428; Downloads: 68
.pdf Full text (1,91 MB)

4.
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Andreja Breznik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Keywords: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Published: 07.10.2016; Views: 693; Downloads: 81
.pdf Full text (7,76 MB)

5.
UPORABA MOBILNIH TEHNOLOGIJ V PROMOCIJI ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Peter Planinc, 2016, master's thesis

Abstract: Živimo v času, ko je žepna pametna mobilna naprava postala zmogljivo večnamensko orodje, ki nam omogoča pomembno komunikacijo preko mobilnega svetovnega spleta takoj in od koderkoli. Lahko celo zatrdimo, da mobilna tehnologija v osnovi spreminja navade in stil našega življenja, tako v načinu pridobivanja željenih informacij kot tudi v načrtovanju in izvajanju turističnega udejstvovanja. Z izvedeno raziskavo, ki je temeljila na dveh tehničnih analizah in hevrističnem ocenjevanju, smo preverili, kako so se ponudniki slovenskega zdraviliškega turizma prilagodili in integrirali rešitve, ki uporabnikom mobilnih naprav omogočajo učinkovito pridobivanje informacij preko njihovih spletnih strani. Ugotovili smo, da je večina slovenskih ponudnikov zdraviliškega turizma že optimizirala svoje spletne strani, tako da te zagotavljajo kakovostno uporabniško izkušnjo tudi koristnikom mobilnih naprav. Primerjave podatkov z nam konkurenčnim zdraviliškim turizmom na Hrvaškem kažejo, da so njihove spletne strani manj optimizirane za ustrezno mobilno uporabo, kar bi lahko ocenili kot konkurenčno prednost slovenskega zdraviliškega turizma.
Keywords: mobilne tehnologije, mobilna naprava, zdraviliški turizem, e-turizem, mobilni internet
Published: 23.09.2016; Views: 949; Downloads: 158
.pdf Full text (3,34 MB)

6.
TURIZEM IN MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LENDAVA
Katja Boh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje geografski pregled občine Lendava z vidika možnosti turističnega razvoja. Razvoj območja sta zaznamovala odkritje in začetek črpanja nafte po 2. svetovni vojni, kar je spodbudilo razvoj industrije in priseljevanje; ob tem pa so naleteli tudi na zdravilno vodo. To je pomenil začetek turističnega razvoja Lendave. S pomočjo literature in virov je podan geografski oris občine Lendava z vidika turističnih dejavnosti. Opisana je turistična ponudba v občini: kulturne znamenitosti in naravne danosti, prireditve, opisana je turistična opremljenost, podani osnovni statistični podatki o turističnem obisku. Na podlagi turistične ponudbe in opremljenosti so opredeljene prednosti in omejitve pri razvoju turizma, načrti in usmeritve turizma v občini Lendava ter predlogi turističnih programov. Ob zdraviliškem turizmu ima občina Lendava možnosti tudi za razvoj ostalih oblik turizma. Naravne danosti in bogata kulturna dediščina predstavljata potencial predvsem za razvoj vinsko-kulinaričnega ter kulturnega turizma.
Keywords: Občina Lendava, Terme Lendava, turizem, turistična ponudba, zdraviliški turizem, kulturni turizem, vinsko-kulinarični turizem
Published: 08.09.2016; Views: 1233; Downloads: 181
.pdf Full text (4,53 MB)

7.
TURISTIČNI RAZVOJ TERM TOPOLŠICA
Maja Jelen, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zdraviliški turizem je na prvem mestu med turističnimi ponudbami v Sloveniji in eden najstabilnejših turističnih produktov. Terme Topolšica so naravno zdravilišče, ki s svojo zdravilno hipotermalno oligomineralno vodo, blago gorsko klimo, zelenim okoljem ter vrhunsko medicinsko oskrbo v bližnji bolnišnici in zdravilišču samem, zagotavljajo oddih, primeren za ljudi z raznimi obolenji, s sodobnim wellness centrom in vodnim parkom pa privabljajo tudi ostale goste. Nahajajo se v naselju Topolšica, ki leži v dolini reke Toplica v občini Šoštanj, v zahodnem delu Šaleške doline. Termalno vodo so v Topolšici odkrili že v 16. stoletju, toplice šele v 19. stoletju odprli za javnost, sodoben zdraviliško turistični kompleks pa se je, predvsem zahvaljujoč ugodnim naravnim in družbenim pogojem, začel razvijati v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Razvoj term je pripomogel tudi k turističnemu razvoju celotnega naselja in okolice, priskrbel pa je tudi delovna mesta v turizmu. V razvoju turizma Term Topolšica najdemo več različnih razvojnih obdobij. Turistični promet se po obdobjih spreminja v skladu z dogajanjem v družbi ter turističnimi potrebami gostov. Razvoj turizma s sabo prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.
Keywords: Terme Topolšica, Šaleška dolina, zdraviliški turizem, naravno zdravilišče, termomineralna voda, turistični promet
Published: 23.06.2016; Views: 1224; Downloads: 195
.pdf Full text (5,59 MB)

8.
RAZVOJ ZDRAVILIŠČA V ZREČAH
Andreja Perbil, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Zdraviliški turizem so poznali že stari Rimljani, zato ga lahko upravičeno uvrščamo med najstarejše oblike turizma. V slovenski turistični ponudbi predstavlja zelo pomemben segment. Letno ustvari namreč kar 1/3 vseh prenočitev v državi. Zaradi vse hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. V Sloveniji imamo registriranih 15 naravnih zdravilišč, ki s svojo bogato turistično ponudbo privabljajo tako domače kot tudi tuje goste. Naravni zdravilni dejavniki, ki jih v zdraviliščih vključujejo v svojo ponudbo, odločilno vplivajo na zdravje ljudi. Občina Zreče je začela v 70-ih letih na veliko vlagati v razvoj turizma. Najprej na Rogli, nato še v dolini z razvojem zdravilišča. Danes se lahko pohvalijo z dvema velikima turističnima centroma: Roglo, kot s klimatskim zdraviliščem in Termami Zreče, kjer sta glavna zdravilna dejavnika termalna voda in zrak. Med seboj sta centra oddaljena le pol ure vožnje in odlično dopolnjujeta turistični ponudbi. Z obema centroma upravlja delniška družba Unior, natančneje program Unior Turizem. Terme so začele z obratovanjem konec 70-ih let. Od takrat naprej venomer skrbijo za bogatitev turistične ponudbe, s katero privabljajo nove goste in obdržijo stare. Na začetku leta 2012 so kljub slabemu gospodarskemu stanju v državi odprli nov hotel, ki naj bi zadovoljil tudi zahtevnejše goste. Pomembna vloga, ob zdravstvenem turizmu, pripada tudi družinskim počitnicam ter pripravam in rehabilitaciji vrhunskih športnikov. Med gosti v Termah Zreče smo izvedli anketo o zadovoljstvu z opravljenimi storitvami. Z določenimi storitvami, ki so jih obiskali, so zadovoljni bistveno bolj kot z drugimi. Najbolj jih je razočaral animacijski program. Zanimalo nas je tudi, ali kažejo zanimanje za naravne in kulturne znamenitosti ter kako so zadovoljni z njihovo promocijo.
Keywords: Zdraviliški turizem, Terme Zreče, Rogla, wellness, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, zdraviliško zdravljenje, vrhunski šport, rehabilitacija.
Published: 28.02.2014; Views: 1114; Downloads: 228
.pdf Full text (9,27 MB)

9.
PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJE
Suzana Klausner, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja. Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju. V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev.
Keywords: Prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost, besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces, terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.
Published: 14.10.2013; Views: 1818; Downloads: 228
.pdf Full text (2,56 MB)

10.
MNENJA DOMAČINOV O RAZVOJU ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V PRLEKIJI
Maja Potočnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju sem raziskala zaznavanje domačinov v Banovcih, Radencih in Mali Nedelji o razvoju zdraviliškega turizma v njihovem kraju. Dejavniki turističnega razvoja so za lokalno prebivalstvo zelo pomembni, saj razvoj turizma prinaša pozitivne in negativne učinke, ki jih domačini najbolj opazijo. Predstavila sem razvoj zdraviliškega turizma skozi zgodovino in pomen termalne vode kot dela zdravstvene ponudbe od preteklosti (Sumercev) do danes. Ker je termalna voda vir zdravja in dobrega počutja, je danes nepogrešljiv del turistične ponudbe Prlekije. Rezultati raziskave so pokazali: • Večina domačinov je zadovoljna z razvojem zdraviliškega turizma, saj menijo da je pomemben za kraj v katerem stanujejo. • Kot najpomembnejši pozitivni učinek navajajo možnost zaposlitve. • Lokalno prebivalstvo se zaveda, da turizem spodbuja tudi druge vrste razvoja in da zaradi tega obstaja veliko več možnosti za rekreacijo, zabavo in sprostitev. • Opazijo pa tudi negativne vplive, kot so onesnaževanje, hrup in zviševanje cen, vendar je teh v primerjavi s pozitivnimi učinki občutno manj. • Tako domačini vidijo pozitivno prihodnost v nadaljnjem razvoju zdraviliškega turizma in so pripravljeni sodelovati s turisti.
Keywords: zgodovina zdraviliškega turizma, trajnostni razvoj turizma, zdraviliški turizem v Prlekiji, pozitivni in negativni učinki, mnenja domačinov o razvoju zdraviliškega turizma.
Published: 13.12.2012; Views: 1388; Downloads: 122
.pdf Full text (818,54 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica