| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Tripartitum opus iuris consuetudinarii inclyti regni Hungariae (Tripartit)
Mario Berden, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko nalogo z naslovom Tripartitum opus iuris consuetudinarii inclyti regni Hungariae, oziroma krajše Tripartit, obravnava in opisuje istoimensko zbirko madžarskega običajnega prava. Zbirka je nastala leta 1514, njen avtor pa je István Werbőczy, takrat protonotar na kraljevem dvoru Kraljevine Madžarske. Pred njenim nastankom je v Kraljevini Madžarski vladala velika pravna negotovost. Od nastanka madžarske države je takrat minilo že 5 stoletij, zato se je že izoblikovalo neko lastno pravo kraljevine. V večini pa je bilo to običajno pravo in le v majhni meri uzakonjeno pravo. To pravo je bilo precej nedoločljivo in ne sistematizirano, velikokrat pa je vsebovalo tudi nasprotujoča si določila. Problem je bil tudi ta, da sodiščem pravo ni bilo dostopno, pred iznajdbo tiska pa so bili zakonski teksti velikokrat tudi napačno prepisani, kaj je le še povečevalo pravno negotovost. Vse to je prisililo kralja Vladislava II Jageloviča, da je pooblastil Istvána Werbőczy za sestavo Tripartita. István Werbőczy se je rodil okoli leta 1459 v družini nižjih plemičev. Glede tega kje se je šolal pravni zgodovinarji niso enotni. Bil pa je zelo sposoben in hitro učljiv, polek madžarščine se je tekoče izražal tudi v latinskem, grškem in nemškem jeziku. Po zaključku šolanja je začel svojo poklicno pot v kraljevi službi Matije Korvina, kjer je bil vodja kraljeve pisarne. Leta 1502 ga kralj Vladislav II imenuje za protonotarja, namestnika kraljevega sodnika. Tedaj dobi tudi nalogo, da ob opravljanju funkcije, uredi in zbere v eno knjigo starodavne zakone madžarskega naroda, njihove pravne običaje in kraljeve dekrete. To delo dokonča leta 1514, Tripartit državni zbor sprejme, kralj pa ga potrdi in obljubi, da ga bo uzakonil. Zaradi nasprotovanja visokega plemstva, ki se je balo povečanja vpliva nižjega plemstva , kralj nanj nikoli ne odtisne svojega žiga in ga ne razpošlje županijam. To pa je pogoj, da bi Tripartit postal zakon, zakonik. Kajti višje plemstvo se je balo določb Tripartita, še posebej slavne »Primae nonus«, ki izvira in ima temelj v Zlati Buli iz leta 1222 in ruši meje med visokim in nižjim plemstvom. Kljub temu, da Tripartit ni postal zakon, ga je Werbőczy dal sam, nespremenjenega natisniti leta 1517 na Dunaju in ga sam razposlal županijam. V tem času je Werbőczy zasedal že funkcijo personala, ki je bila najvplivnejša sodniška funkcija na dvoru. Na državnem zboru leta 1525, pa Werbőczy doseže svoj politični in poklicni vrhunec, kajti le ta ga enoglasni izvoli za palatina, to pa potrdi tudi kralj. Iz napisanega vidimo kako je iz nižjega plemiča postal Werbőczy najvišji dostojanstvenik v državi, nad katerim je bil le kralj. Vendar pa je imela njegova kariera bliskovit konec, zaradi velikega nasprotovanja visokega plemstva, ga naslednje leto na državnem zboru razrešijo funkcije palatina. Po smrti kralja, ga novi kralj János I postavi za kancelarja. Ob zavzetju Bude s strani Turkov in ga ti imenujejo na ponižujočo funkcijo sodnika v Budi živečim, podrejenim Madžarom. Nekaj mesecev kasneje, leta 1541 umre. Umrlo pa ni njegovo delo Tripartit, ki so ga od izdaje leta 1517 sodišča, kot zbirko domačega običajnega prava, v pomanjkanju zakonikov, uporabljala, z njegovimi spremembami in modifikacijami vse do leta 1848. Nekatere dele pa celo do leta 1957, ko so sprejeli madžarski Civilni zakonik. Polek praktične uporabe, je imel velik pomen tudi zato, ker razen »primae nonus« vsebuje tudi »nauk o Sveti kroni« in s kombinacijo obeh je Werbőczy podal nekakšno pravno podlago za celovitost in neodvisnost madžarskega kraljestva. Tripartit pa je pomemben tudi za madžarsko pravno terminologijo. Negativen pomen pa ima predvsem zaradi tega, ker je zakoreninil in utrdil fevdalni sistem na Madžarskem.
Keywords: Tripartit, István Werbőczy, običajno pravo, Kraljevina Madžarska, zbirka običajnega prava
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1660; Downloads: 90
.pdf Full text (771,91 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica