Search the digital library catalog

Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Keywords: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Published in DKUM: 23.02.2021; Views: 1523; Downloads: 223
Full text (3,00 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko optičnih iluzij, njihovo dojemanje in predstavlja razlike med redno osnovno šolo ter osnovno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. Želela sem ugotoviti, ali bi bilo za učence dobro, da bi optične iluzije uveljavili kot temo pri pouku likovne umetnosti in kako. Najprej sem raziskala, kaj so optične iluzije, kako nastanejo, kje so njeni začetki in katere tipe poznamo. Ker sem se poglobila v način dojemanja optičnih iluzij na različnih šolah oz. med šolama z različnima programoma, sem predstavila tudi motnje učencev s posebnimi potrebami. Pojasnila sem, kam jih vključujemo, in izpostavila skupino otrok z motnjami v duševnem razvoju, saj je teh največ na OŠPP. Izpostavila sem senzorični in nevrološki način dojemanja – videnja, zato da lahko razumemo, kje in kako prihaja do razlik med učenci. Predstavljene so različne terapije za učence s posebnimi potrebami. Primerjala sem kurikule za likovno umetnost na Nizozemskem, Irskem in v Sloveniji ter izpostavila tudi glavne točke slovenskega kurikula za likovno umetnost, ki ga uporabljajo na OŠPP. Za raziskavo sem pripravila anketni vprašalnik s slikovnimi primeri ter uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Ugotovila sem, da učenci optičnih iluzij ne poznajo, da jih zanimajo in so jim všeč. Obstaja razlika med šolama, ki je teoretično podkrepljena. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih (senzoričnih ali nevroloških) imajo več težav v dojemanju slik in ostalih primerov iluzij. Menim, da bi bilo vsem učencem v pomoč, da bi optične iluzije vključili v učni program v večji meri, saj je izvedba naloge v tej temi možna na več načinov in v več poglavjih učnega načrta.
Keywords: optične iluzije, »op art«, otroci s posebnimi potrebami, senzorične in nevrološke zaznave, terapije, kurikul
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1433; Downloads: 139
Full text (2,45 MB)

Abstract: Pri policijskem delu se pogosto srečujemo z obravnavo kršitev povezanih s prekomernim uživanjem alkohola. V preteklosti je bila večina teh primerov povezanih s kršitvami cestno-prometnih predpisov in prekrškov povezanih s takimi in drugačnimi kršitvami javnega reda in miru. V nadaljevanju, s spremembo Zakona o prekrških, prekrškovni inšpektorji obravnavajo kršitve, ki so jih policisti na terenu zaznali, zanje pa niso bili predpisani ukrepi izdaje plačilnega naloga temveč prekrškovne odločbe v hitrem postopku. V teh primerih prekrškovni inšpektorji veliko energije vlagajo v dokazovanje posameznih navedb policistov, ki so ob obravnavi kršitve, na kraju in ob času prekrška jasne, pri pisanju odločbe in zagotavljanju dokazov oziroma pri odločanju pa izjemno skope. Tudi na področju orožnega prava v policiji smo večkrat pojasnjevali elemente kršitev Zakona o orožju, ki se nanašajo na nošenje in prenos orožja ali njegovo posest in zanesljivost posameznika pri tem. Zlasti je bilo to povezano z zanesljivostjo zaradi vpliva alkohola pri kršitelju, ki je v času nošenja ali prenosa orožja bil pod vplivom alkohola. Dileme so izpostavljali tako prekrškovni inšpektorji na policijskih upravah, kot lovske in strelske organizacije. S sodelovanjem z Ministrstvom za notranje zadeve, Direktoratom za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo smo večkrat pojasnjevali dileme policistov in tako olajšali obravnavo kršitev, pripomogli pa tudi k enaki razlagi in razumevanju Zakona o orožju. Nenazadnje pa smo interesnim skupinam (Lovska zveza, Strelska zveza in drugi) in posameznikom zagotovili zakonito in korektno obravnavo. Menimo, da je pojem zanesljivosti v povezavi z uživanjem alkohola v preteklosti povzročal neželene in nepotrebne dileme ter napake v postopkih. Strinjamo pa se, da nezanesljiv posameznik ob posedovanju orožja, predstavlja veliko nevarnost sebi in družbi. Enako pa ne moremo spregledati, da neupravičeno sankcioniran posameznik tudi ni zadovoljen z obravnavo in ukrepi celotnega sistema, ki skrbi za varnost in zakonitost.
Keywords: zaznave, vid, sluh, čutila, alkohol, orožje, strelno orožje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.08.2015; Views: 1932; Downloads: 196
Full text (526,46 KB)

Abstract: Komunikacija v razredu sestoji iz dopolnjevanja, sodelovanja ter vzajemnih odnosov med učitelji in učenci. Zelo pomembno vlogo imajo skladne zaznave učencev in učiteljev, ki postopoma pripeljejo ene in druge na višjo raven komunikacije v razredu. Diplomsko delo obravnava zaznavanje učiteljeve komunikacije v razredu s strani učencev in učitelja. V teoretičnem delu so predstavljeni medosebna komunikacija v razredu in njene podvrste, dejavniki, ki vplivajo na komunikacijo pri pouku, učiteljeve komunikacijske spretnosti v povezavi z vplivi pojmovanj in pričakovanj, zaznave komunikacije ter razvijanje učinkovitega sodelovanja v razredu. Empirični del temelji na raziskovanju zaznav učiteljeve komunikacije v razredu ter ugotavljanju razlik med zaznavami učencev in učiteljev ter razlikami glede na spol in učni uspeh. Podatke sem zbirala z anketnim vprašalnikom z ocenjevalno lestvico od 1 do 5 in z intervjujem učiteljice, s pomočjo vprašanj o samozavedanju lastnih komunikacijskih spretnosti. V raziskavo je bilo zajetih sedem oddelkov petih in šestih razredov ter njihove razredne učiteljice. Rezultati so pokazali, da prihaja do razlik v zaznavanju komunikacije tako med učenci in učiteljicami kot tudi med učenci glede na spol in učni uspeh.
Keywords: razredna komunikacija, zaznave učencev in učiteljev, medosebni odnosi, komunikacijske spretnosti.
Published in DKUM: 23.09.2013; Views: 3724; Downloads: 614
Full text (439,41 KB)

Abstract: V današnjem času se podjetja vse bolj zavedajo, da je njihov uspeh na trgu odvisen od spoštovanja in lojalnosti odjemalcev, ki si jo zagotavljajo z vrhunskimi izdelki in storitvami. Le odjemalec, ki je nad zaznano kakovostjo izdelka ali storitve navdušen, saj preseže njegova pričakovanja, je zadovoljen odjemalec. Zadovoljen odjemalce se tako odloči za ponovni nakup in priporoča podjetje, saj je manj občutljiv na ponudbo konkurence. Že 5% rast stopnje lojalnosti lahko podvoji dobičkonosnost podjetja, zato so lojalni odjemalci neprecenljiva vrednost za vsako podjetje, sploh na trgu zaostrene konkurence. Lojalnost prinaša številne prednosti in koristi (dobiček iz prodaje, dobiček iz zmanjšanja operativnih stroškov in dobiček iz dajanja priporočil) za njeno doseganje pa se je potrebno ves čas truditi. Treba jo je spremljati z meritvami, redno opravljati podrobne raziskave, ki odkrijejo pomanjkljivosti in vzroke nelojalnosti, skratka podjetje se mora poglobiti v odnose z odjemalci na vseh ravneh vodstva, saj bodo takšni odnosi izgrajeni na zaupanju in bodo vodili k dolgoročnemu odnosu in posledično k večjemu uspehu podjetja. V diplomski nalogi smo na podlagi teoretičnih izhodišč opredelili zadovoljstvo, lojalnost in storitve. Preučili različne komponente lojalnosti (zadovoljstvo, zadržanje in priporočila) ter njihovo medsebojno vplivanje na lojalnost odjemalcev. V empiričnem delu, smo s pomočjo pridobljenih podatkov ankete, ki smo jo izvedli med odjemalci podjetja Marche v Sloveniji, preverjali trenutno stanje pomembnosti in zadovoljstvo odjemalcev s posameznimi elementi ponudbe ter na osnovi tako pridobljenih podatkov izračunali lojalnost s pomočjo indeksa lojalnosti odjemalcev. Ugotovili smo, da ima podjetje Marche v Sloveniji večino zelo zadovoljnih in zadovoljnih odjemalcev, ki se redno vračajo v restavracijo in jo priporočajo svojim prijateljem, sorodnikom in znancem, kar vodi do visoke lojalnosti njihovih odjemalcev. Na lojalnost odjemalcev najbolj vplivajo naslednji elementi ponudbe: svežina izdelkov, preglednost ponudbe ter notranja urejenost objekta. Najmanjši vpliv na lojalnost odjemalcev pa imajo cene, število parkirnih prostorov ter informacije o objektu na poti do njega.
Keywords: Zadovoljstvo, pričakovanja, zaznave, nezadovoljstvo, zadržanje odjemalcev, priporočila odjemalcev, lojalnost odjemalcev, indeks lojalnosti odjemalcev, zadovoljstvo in lojalnost, dobičkonosnost, storitve, Marche restavracije.
Published in DKUM: 09.05.2011; Views: 2867; Downloads: 286
Full text (4,61 MB)