Search the digital library catalog

Abstract: Nosljive kamere so kot nova tehnologija v policijskih organizacijah aktualna raziskovalna tematika, saj je z njihovo uporabo in učinkih pri policijskem delu povezanih veliko odprtih vprašanj. Pozitivne implikacije so lahko vidne v večjem zaupanju prebivalstva v policijo, izboljšani transparentnosti policijskega dela, poenostavljenemu zbiranju dokaznega gradiva in boljšemu spremljanju dela policistov. Kljub prednostim pa uporaba nosljivih kamer prinaša tudi izzive, povezane z zasebnostjo, shranjevanjem posnetkov in možnostjo zlorab. Čeprav je uporaba nosljivih kamer že uveljavljena v policijskih organizacijah po svetu, je bila v Sloveniji šele nedavno uvedena v prakso. Da bi bili izkoriščeni vsi potenciali tovrstne tehnologije in da bi zagotovili njeno uspešno implementacijo v delo policije, je ključno spodbujati pozitiven odnos prebivalcev oziroma javnosti do njene uporabe. Pri tem pregled literature kaže, da so s podporo in odnosi prebivalcev do nosljivih kamer povezani različni, tako s tehnologijo kot s policijo povezani dejavniki, pri čemer so slednji v raziskavah manj sistematično raziskani. Namen magistrskega dela je bil zato ugotoviti stališča prebivalstva do koristi oziroma prednosti uporabe takšne tehnologije v policijskih postopkih ter kakšno vlogo imajo pri tem zaznave policije in skrb zaradi nadzorstva. Pri tem smo izvedli raziskavo v obliki ankete, v kateri je sodelovalo 265 anketirancev. Rezultati so pokazali pretežno podporo nosljivim kameram, saj anketiranci zaznavajo različne prednosti, najbolj pa so prepričani v pozitiven vpliv nosljivih kamer na profesionalno delo policije. Podpora nosljivim kameram je pri tem odvisna od zaznave postopkovne pravičnosti in kakovosti policijskega dela, zaupanja v policijsko organizacijo ter nekoliko manj od skrbi zaradi nadzora nad lastno zasebnostjo. Ker gre za eno izmed prvih raziskav o tematiki nosljivih kamer v Sloveniji, predstavlja osnovo za nadaljnje študije. Ugotovitve so uporabne za policijske organizacije in načrtovalce politik, saj osvetljujejo dejavnike in okoliščine, povezane s podporo javnosti novim tehnologijam v policijskih postopkih.
Keywords: policija, policijski postopki, nosljive kamere, prednosti, javno zaznavanje, magistrska dela
Published: 28.10.2021; Views: 105; Downloads: 10
Full text (1,16 MB)

Abstract: Magistrsko delo temelji na obdelavi satelitskih slik in uporabi globokih konvolucijskih nevronskih mrež. V vsebini zaključnega dela je opisano raziskovalno delo s področja uporabe polarimetričnega SAR-a. Namen dela je načrtovanje in izdelovanje sistema, ki bi lahko bil sposoben obdelati satelitsko sliko tako, da se iz nje lahko določi vlažnost tal. Za ocenjevanje le-te so bile uporabljene globoke konvolucijske nevronske mreže, ki so se izkazale za zelo uporabne. V postopku izdelave so bili uporabljeni programi za obdelovanje atmosferskih slik s pomočjo polarimetrije, kot so PolSARpro in SNAP. Za nadaljnjo obdelavo slik in načrtovanje globoke konvolucijske nevronske mreže se je uporabljal programski jezik Python v okolju Visual Studio.
Keywords: Daljinsko zaznavanje, nevronske mreže, ocenjevanje vlažnosti tal, polarimetrija, PolSARpro, Python
Published: 18.10.2021; Views: 71; Downloads: 20
Full text (8,61 MB)

Abstract: Vedno zgodnejša uporaba družbenih omrežij in poplava nepreverjenih informacij iz različnih kanalov pripelje do pomanjkanja orodij za ocenjevanje prejetih informacij. Še posebej ranljiva kategorija so mladostniki, saj se psihološki procesi pri njih odvijajo drugače. Bolj zaupajo vrstnikom in pomembna jim je družbena potrditev. Raziskovali smo, ali prisotnost hiperpovezave in pokroviteljstva ter družbena potrditev vplivajo na zaznavanje verodostojnosti informacij v objavah na družbenem omrežju Facebook. Med zadnjo triado mariborskih osnovnošolcev smo izvedli anketni vprašalnik in prejeli 176 odgovorov, izmed katerih smo upoštevali le uporabnike Facebooka (n = 52). Ugotavljamo, da je družbeno omrežje Facebook veliko manj uporabljano, kot smo pričakovali. Podatek sledi svetovnim trendom upadanja uporabe tega družbenega omrežja med mladostniki. Ugotovili smo, da prisotnost hiperpovezave in družbene potrditve pozitivno vpliva na verodostojnost sporočila objave, medtem ko pokroviteljstva nanjo ne vplivajo. Rezultati so pomembni predvsem za starše, učitelje in druge akterje v izobraževanju mladostnikov. Izjemno pomembno je poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na zaznavo verodostojnosti informacij med mladostniki, da so jih zmožni sami prepoznati in primerno reagirati.
Keywords: zaznavanje verodostojnosti, verodostojnost informacij, družbeni mediji, Facebook, mladostniki
Published: 18.10.2021; Views: 66; Downloads: 7
Full text (1,71 MB)

Abstract: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Keywords: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Published: 09.08.2021; Views: 148; Downloads: 19
Full text (8,81 MB)

Abstract: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Keywords: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Published: 18.03.2021; Views: 290; Downloads: 39
Full text (2,49 MB)