1. Kritična analiza spornih metod ugotavljanja laži : magistrsko deloVita Bernik, 2025, master's thesis Abstract: Sporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti.
Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde.
Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.
Keywords: zaznavanje laži, sporne metode, etika, zanesljivost, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (1,42 MB) |
2. Detekcija napak v proizvodnji z uporabo algoritma YOLO : magistrsko deloJovan Babajić, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo preučuje uporabo algoritma You Only Look Once (YOLO) za zaznavanje napak na piškotkih v proizvodnih procesih. Ugotovitve kažejo, da modeli manjše velikosti učinkovito zaznavajo napake pri manjših podatkovnih naborih, medtem ko večji modeli zahtevajo večjo količino podatkov za optimalno delovanje. Implementacija YOLO algoritma za avtomatizirano zaznavanje napak prinaša izboljšano kakovost in učinkovitost proizvodnje ter zmanjšuje stroške. Avtomatizacija omogoča zaposlenim, da se osredotočijo na analizo podatkov, kar povečuje njihovo zadovoljstvo in vrednost. Delo poudarja pomembnost naprednih tehnologij pri spodbujanju inovacij in konkurenčne prednosti v industriji.
Keywords: YOLO, zaznavanje napak, piškotek, avtomatizirana kontrola kakovosti, strojno učenje
Published in DKUM: 03.03.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (4,83 MB) |
3. |
4. Svetlobna onesnaženost na območju občin Savinjske ravni : magistrsko deloJernej Flis, 2024, master's thesis Abstract: Svetlobno onesnaženje je povečanje naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni svetlobni viri. Svetlobno onesnaženje okolja škoduje človekovemu zdravju in živalim, ogroža naravno ravnovesje in povzroča občutek bleščanja pri ljudeh, kar lahko ogroža tudi varnost v prometu. Zaradi nepotrebnega osvetljevanja neba in območij v nočnem času pa se poleg motenja profesionalnih in amaterskih astronomskih opazovanj porabljajo tudi električna energija in dodatna finančna sredstva. Ob primerih dobre in slabe prakse zunanje razsvetljave na območju občin Savinjske ravni je predstavljena tudi ekološka razsvetljava, ki pripomore k zmanjšanju negativnih vplivov na biosfero. V osrednjem delu želimo širšo javnost seznaniti s stanjem svetlobne onesnaženosti na območju Savinjske ravni. V okviru podrobne analize smo stanje svetlobnega onesnaženja obravnavali še na ravni občin in naselij. Svetlobno onesnaženje smo ugotavljali s pomočjo dveh ločenih metod, in sicer s pomočjo lastnih meritev sija neba (v standardiziranih enotah mag/arc sec2) z merilcem SQM in analizo podatkov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavlja instrument VIIRS na satelitu Suomi NPP, ki ga upravljata NASA in NOAA. Z analizo podatkov daljinskega zaznavanja smo na obravnavanem območju predstavili tudi zaznane razlike v svetlobnem onesnaženju v obdobju 2014–2022 in stanje iz leta 2022 primerjali še s stanjem na območju celotne Slovenije.
Keywords: Svetlobna onesnaženost, radianca v nW/(sr cm2), daljinsko zaznavanje, SQM, sij neba v mag/arc sec2, Savinjska ravan, Spodnja Savinjska dolina, VIIRS – Suomi NPP
Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (15,63 MB) |
5. Analiza in primerjava sistemov za zaznavanje vdorov : diplomsko deloIsidora Đoković, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preučili in analizirali sisteme za zaznavanje vdorov (IDS) s primerjavo dveh odprtokodnih orodij, Suricata in OSSEC. Proučili smo osnovne koncepte, metodologije in različne vrste tehnologij IDS. S pregledom literature in praktičnih simulacij ocenjujemo, kako učinkovito ti sistemi odkrivajo in kategorizirajo kibernetske grožnje. Naše ugotovitve kažejo, da je sicer vsaka tehnologija učinkovita na določenih področjih, vendar kombinacija sistemov, kot sta Suricata in OSSEC, zagotavlja bolj celovit pregled potencialnih groženj. V raziskavi hkrati ugotavljamo, da je učinkovitost teh sistemov odvisna od ustrezne konfiguracije, namestitve in usposobljenega osebja.
Keywords: Sistem za zaznavanje vdorov, IDS, Suricata, OSSEC
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,71 MB) |
6. Vpliv dejavnikov na zaznavanje globokih ponaredkov na družbenih medijih : diplomsko deloKai Ličina, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje vpliv dejavnikov na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov na družbenih medijih. Delo obravnava ključne koncepte, povezane z družbenimi mediji in širjenjem lažnih informacij, pri čemer poseben poudarek namenja tehnologiji globokih ponaredkov, ki omogoča ustvarjanje realističnih lažnih vsebin. Empirični del raziskave vključuje analizo vpliva uporabe družbenih medijev, vrste videoposnetkov, izobrazbe in predhodnega znanja o manipulaciji medijskih vsebin. Rezultati kažejo, da večina teh dejavnikov nima statistično pomembnega vpliva na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov, z izjemo Facebooka, in samozavesti pri prepoznavanju globokih ponaredkov, kjer smo pri zabavnih videoposnetkih zaznali statistično značilen vpliv. Rezultati te študije lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave o zaznavi ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Keywords: globoki ponaredki, družbeni mediji, zaznavanje
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (2,96 MB) |
7. Barve v marketinguVanessa Konečnik Flakus, 2024, undergraduate thesis Abstract: Z izbiro pravilnih barv lahko podjetje dosega vrhunske rezultate. Barve niso le del logotipa ali blagovne znamke, temveč predstavljajo ključni dejavnik za uspeh. Predmet obravnave diplomskega dela je preučevanje povezave barv z različnimi področji v marketingu. V diplomskem delu smo najprej opredelili simboliko barv, njihove psihološke in fiziološke učinke ter vpliv na čustva in percepcijo posameznikov. Raziskali smo, kako določene barve sprožajo različne čustvene odzive, kar je ključnega pomena za trženje in oblikovanje blagovnih znamk.
Analizirali smo zaznavanje barv pri ljudeh in živalih, osredotočili pa smo se na pse, delfine in čebele, da bi predstavili različne načine zaznavanja barv. Predstavili smo barvne kontraste in načine pridobivanja naravnih in umetnih barvil. Pomemben vidik raziskave je povezava med barvami in različnimi kulturami. Barve imajo različne pomene v različnih kulturah, kar je ključno za podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih.
Podrobno smo obravnavali tudi povezavo med barvami različnih embalaž in kako podjetja predstavljajo svoje blagovne znamke z uporabo barv in barvnih kombinacij. Uporaba barv na embalaži lahko močno vpliva na zaznavanje izdelka in na odločitev potrošnika za nakup. Poudarili smo, kako pomembno je, da se barve spletnih strani povežejo z barvami blagovnih znamk za večjo prefinjenost in eleganco. Barvno usklajeni spletni vmesniki lahko izboljšajo uporabniško izkušnjo in povečajo zvestobo strank.
Na koncu smo predstavili trende barv leta 2023 in njihov vpliv v avtomobilski industriji. Trendi se nenehno spreminjajo, zato je pomembno, da podjetja ostajajo v koraku s temi spremembami za ohranjanje konkurenčnosti na trgu.
Keywords: barve, marketing, zaznavanje barv, embalaža, blagovne znamke
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (2,39 MB) |
8. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Keywords: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 100; Downloads: 20
Full text (2,01 MB)
This document has many files! More... |
9. Interakcija naravnih in družbenih razmer kot pospeševalec zaraščanja KrasaDanijel Davidović, Danijel Ivajnšič, Jure Čuš, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Na Krasu se sekundarna travišča, zaščitena pod okriljem omrežja Natura 2000, zaraščajo z gozdom. Do konca stoletja jim grozi skoraj popolno izginotje. Časovna vrsta več spektralnih podob satelitov Landsat v kombinaciji s prostorskimi podnebnimi podatki razkriva dinamiko zaraščanja odprtih habitatov na Krasu. Rezultati kažejo, da lahko do konca stoletja zaradi interakcije naravnih in družbenih razmer izgine tudi več kot tri četrtine trenutno obstoječih odprtih habitatov. Neugodna starostna sestava nosilcev kmetijskih gospodarstev, razdrobljenost kmetijskih zemljišč in opuščanje živinoreje le pospešuje krčenje vrstno bogatih in zaščitenih travišč. Predstavljen metodološki pristop omogoča monitoring in načrtovanja kmetijskih in naravovarstvenih dejavnosti na regionalni ravni in napoved razvoja sukcesije pod vplivom prihodnjih podnebnih sprememb.
Keywords: sekcesija, sekundarna travišča, Landstat, daljinsko zaznavanje, GIS
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 112; Downloads: 14
Full text (2,70 MB)
This document has many files! More... |
10. Termična analiza mrazišč Trnovskega gozda : magistrsko deloJakob Slavič, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati termične vzorce Trnovskega gozda s posebnim poudarkom na mrazišču Smrekova draga. Mrazišča predstavljajo lokalni klimatski pojav, katerega določa temperaturni obrat. Gre za reliefno depresijo manjših razsežnosti s posebnimi tlemi v katerih se akumulira hladen zrak, kar se pa manifestira tudi na vegetaciji. Pogoje za nastanek mrazišč primarno določa sevalna bilanca, oziroma energijska bilanca Zemlje. Zmožnost radiacijskega ohlajanja oblikuje nizke temperature pri tleh. Takšne razmere so pogojene z letnim časom, nadmorsko višino, tlemi, zaprtostjo reliefa in prevetrenostjo območja. Rezultati temeljijo na terenskem zbiranju podatkov čez vse štiri letne čase v letu 2022/2023. Nekateri podatki so bili zbrani na terenu z brezpilotnim letalnikom, nekaj podatkov pa smo analizirali s pomočjo satelitskih podob Landsat. Ugotavljamo, da so pogoji za nastanek temperaturnega obrata in s tem mrazišča na območju Smrekove drage najbolj ugodni v zimskih in jesenskih mesecih. Takšne ocene smo lahko podali, tako po analizi letnega merjenja temperatur zraka, kakor tudi s strani termičnih satelitskih podob. Tako potrjujemo, da je uporaba Landsat podob, primerna metoda za odkrivanje in spremljanje jezer hladnega zraka in tal, ni pa primeren pristop za natančnejši uvid v termično polje tovrstnih globeli. Na podlagi podatkov merilnih postaj opažamo pozitivno korelacijo med nižanjem temperatur v Smrekovi dragi in vegetacijskim pasom lišajev, ruševja in mahov na dnu. S tem potrjujemo dejstvo, da so najnižje temperature mrazišč na dnu depresije, obenem pa ima na oblikovanje takšnih pogojev vpliv tudi relativna vlaga. Za boljšo analizo temperaturnih vzorcev mrazišč, predlagamo uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih z termično kamero. Na podlagi le te je v mrazišču bilo identificiranih nekaj skalnatih vrzelih, ki omogočajo dotok hladnega zraka iz podzemlja. S analizo temperature tal potrjujemo tudi tezo, da so poleti reliefne kraške depresije lahko tudi toplejše od okolice, čeprav se na mikro-nivoju temperature zraka lahko spustijo do 0 °C.
Keywords: temperaturni obrat, mrazišča, daljinsko zaznavanje temperatur tal
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 238; Downloads: 23
Full text (5,19 MB) |
