1. Izzivi kadrovskega managementa v XXI. stoletjuMarko Ferjan, Iztok Podbregar, Antonia Novak, Polona Šprajc, Eva Jereb, Vesna Novak, Marko Urh, 2021, scientific monograph Abstract: Marko Ferjan obravnava fenomene: zadovoljstva pri delu, organizacijske klima in zavzetosti. Koncept zadovoljstva pri delu izhaja iz paradigme organizacijskega vedenja. Konec 20. stoletja se je že zdelo, da v teoriji in praksi kadrovskega managementa koncept zadovoljstva ni več aktualen. Vendar v zadnjem obdobju merjenje zadovoljstva v povezavi z merjenjem zavzetosti spet postaja aktualno. Marsikatera današnja anketa zadovoljstva pa ne upošteva spoznanj znanosti, ni pa zanemarljivo, da je pri uporabi anket o zadovoljstvu vačsih prihajalo tudi do zlorab. Zato se je avtor odločil za ponovno obravnavo te teme.
Iztok Podbregar, Antonia Novak in Polona Šprajc obravnavajo prepoznavanje, spodbujanje in vključevanje raznolikosti talentov.
Eva Jereb v prispevku poda značilnosti trenutno najbolj zastopanih generacij na delovnih mestih v organizacijah.
Vesna Novak obravnava razširjenost prekarnega dela. nameni posledicam prekarnosti.
Eva Jereb in Marko Urh se ukvarjata s spremembami in tranzicijo v času krize ter vloga vodstva organizacij pri tem.
Keywords: kadrovski management, zavzetost, delo s talenti, pekarno delo, krizni management, medgeneracijsko sodelovanje pri delu
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1209; Downloads: 106
 Link to file |
2. Validacija Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob deluAnja Banković, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Keywords: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 2036; Downloads: 662
 Full text (807,91 KB) |
3. Zavzetost zaposlenih v turistični agenciji xTjaša Kraner, 2019, master's thesis Abstract: V današnjem času si vsaka organizacija želi takšne zaposlene, ki delajo z nasmeškom na obrazu, imajo radi svoje delo in ga opravljajo z navdušenjem, s strastjo in z vnemo ter tako naredijo nekaj več; torej zavzete zaposlene. Takšni sodelavci razmišljajo, čutijo in delujejo usklajeno s cilji organizacije, a ne pod prisilo, saj v resnici zaupajo organizaciji.
Zavzetost zaposlenih je odločilen dejavnik in konkurenčna prednost za uspešnost organizacije in izboljšanje poslovnih rezultatov. Lahko bi rekli, da zavzetost zaposlenih ni več le modna muha, temveč je postala organizacijska nujnost. Tudi v času ekonomske krize je smiselno vlagati v zavzetost zaposlenih, z ustreznimi ukrepi lahko tudi v tem obdobju vplivamo na dober odnos zaposlenih do dela. Predvsem v sedanjih časih, ko poslovna rast ni sama po sebi umevna, je izkoriščanje človeških virov za krepitev tržnega položaja organizacij vse bolj pomembno. Managerji se morajo zavedati, da se zavzetost in poslovna uspešnost medsebojno dopolnjujeta.
Zvestobe oziroma zavzetosti zaposlenih ni možno zahtevati ali ukazati, zato organizacije sprejemajo različne strategije zadrževanja svojih zaposlenih. Zaposlenim je potrebno pokazati in dokazati, da organizacija brez njih ne more obstajati in da so za delovanje organizacije nujno potrebni. Zavzetost zaposlenih se lahko izraža kot sodelovanje oddelkov v organizacijah. Pojavlja se na ravneh posameznika, organizacije in organizacijske enote.
Na zavzetost zaposlenih vplivajo: motivacija, vključenost zaposlenih, zadovoljstvo pri delu, organizacijska klima, pripadnost in dobro državljansko vedenje. Med drugim pa na zavzetost močno vpliva tudi samostojnost zaposlenih na delovnem mestu.
V teoretičnem delu smo predstavili pojem zavzetosti zaposlenih ter sorodne pojme. Našteli smo tudi pristope merjenja zavzetosti zaposlenih. Prav tako smo opredelili pojem turistične agencije, njen razvoj, dejavnost, delitev, razvojne težnje in poslovanje. V empiričnem delu smo opravili raziskavo v večji slovenski turistični agenciji. Preverili smo zastavljene hipoteze. Na koncu je sledila še predstavitev dobljenih rezultatov. V sklepu smo zapisali spoznanja iz teoretičnega in empiričnega dela naloge.
Keywords: zavzetost zaposlenih, nivoji zavzetosti zaposlenih, zadovoljstvo pri delu, merjenje zavzetosti, turistična agencija.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 1575; Downloads: 346
Full text (1,99 MB) |
4. Zavzetost medicinskih sester na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo (KOVNINT)Nataša Milojevič, 2018, master's thesis/paper Abstract: V današnjem času zavzetost zaposlenih predstavlja ključ do uspešnega delovanja vsake organizacije. V prvem delu magistrskega dela predstavljamo osnovne teoretične opredelitve in ugotovitve o zavzetosti zaposlenih – predstavitev vprašalnikov, ki se uporabljata za merjenje zavzetosti, in sicer Gallup's Q12 in Utrecht Work Engagement Scale (UWES-17).
Aktivna zavzetost zaposlenih zagotavlja večjo delovno in s tem poslovno uspešnost. Na zavzetost vplivajo različni dejavniki.
Ob pomoči raziskave dokazujemo stopnjo zavzetosti za delo na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in nevrološko intenzivno terapijo (KOVNINT), ob tem pa bo raziskava razkrila tudi, kolikšen delež zaposlenih je zavzetih, kolikšen nezavzetih in aktivno nezavzetih. V empiričnem delu tako predstavljamo lastno raziskavo o merjenju zavzetosti, ki je bila opravljena med zaposlenimi v zdravstveni negi na oddelku KOVNINT. Merili smo jo s pomočjo 5-stopenjske lestvice – z metodo Gallup Q12 in s pomočjo 7-stopenjske lestvice – z vprašalnikom UWES-17.
Z ugotovitvami raziskave bomo poskušali oddelek KOVNINT opozoriti na pomembnost zavzetosti zaposlenih za delo, saj so zavzeti zaposleni učinkovitejši pri opravljanju in izvajanju nalog ter kakovostno izvajanje zdravstvene nege.
Keywords: zavzetost pri delu, zavzetost zaposlenih, merjenje zavzetosti, Gallup Q12, Utrecht Work Engagement Scale (UWES).
Published in DKUM: 11.04.2018; Views: 1988; Downloads: 271
Full text (1,73 MB) |
5. Kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo : magistrsko deloAnja Cedilnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo proučili kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in
njihov vpliv na zavzetost za delo. Zavzetost zaposlenih je stopnja, na kateri zaposleni
uporabljajo svoja kognitivna, čustvena in fizična sredstva pri izvajanju dejavnosti,
povezanih z delom. Zavzetost za delo se opisuje tudi kot merilo čustvene in razumske
navezanosti in pripadnosti posameznika organizaciji in njenemu uspehu. Opredeljuje
se več kot samo zadovoljstvo in pripadnost posameznika organizaciji, le-ta je namreč
skupek osebnega zadovoljstva, motivacije, pripadnosti, ponosa in pripravljenosti
narediti nekaj več v delovni organizaciji. Ker pa na osebno zadovoljstvo vplivajo
socialne interakcije, v veliki meri tudi tiste, ki jih doživljamo na delovnem mestu,
verjamemo, da le-te vplivajo na zavzetost za delo.
Keywords: delo, delovno mesto, socialne interakcije, zadovoljstvo pri delu, zavzetost, magistrska dela
Published in DKUM: 04.01.2017; Views: 2154; Downloads: 350
Full text (1,50 MB) |
6. ORGANIZACIJSKA KLIMA V PODJETJU ARCONT IPVanja Korošak, 2012, master's thesis Abstract: Ne glede na to, kje smo, se vedno nahajamo v klimi, ki je ugodna ali manj ugodna. Kadar bomo čutili ugodno klimo, bo naše počutje boljše, čutili bomo sprejetje, naklonjenost in nasploh bomo bolj pozitivno naravnani. Podobno se dogaja v organizacijah, med zaposlenimi, kjer delavci lažje gredo na delo ob misli na dobro počutje, ki jih kljub napornemu delu čaka. Ugodna klima pozitivno deluje na vse zaposlene in je pomembna za vsakogar.
V naši magistrski nalogi smo se posvetili organizacijski klimi v podjetju Arcont IP. V teoretičnemu delu smo se osredotočili na opredelitev organizacijske klime, napisali smo njene funkcije in lastnosti. Našteli smo vse tiste pomembne vidike, ki jih prinaša ugodna organizacijska klima. Vključili smo zadovoljstvo zaposlenih pri delu, kjer smo nekaj besed namenili tudi dejavnikom, ki prispevajo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
V naslednjem bolj obširnem poglavju smo kar nekaj strani namenili ključnim dimenzijam: notranjim odnosom, vodenju, nagrajevanju, notranjem komuniciranju in informiranju, motiviranosti in zavzetosti, pripadnosti organizaciji in še organiziranosti. Za vsako dimenzijo smo razložili njen pomen ter napisali nekaj ključnih stvari o njej. Vključili smo tudi podpoglavje o merjenju in ukrepih za vzpostavitev spodbudne organizacijske klime.
Praktični del obsega osnovno predstavitev podjetja Arcont IP. Sledi predstavitev raziskave in sama analiza raziskave, kjer smo si pomagali s statističnim programom SPSS in z Microsoft Office Excel-om. Po opravljeni raziskavi smo napisali nekaj predlogov in ukrepov, ki bi lahko podjetju pomagali do bolj ugodne klime in do večjega zadovoljstva zaposlenih pri delu.
Keywords: Ključne besede: organizacijska klima, notranji odnosi, vodenje, nagrajevanje, notranje komuniciranje in informiranje, motiviranost in zavzetost, pripadnost organizaciji, organiziranost, zadovoljstvo pri delu.
Published in DKUM: 23.08.2012; Views: 2440; Downloads: 338
Full text (1,82 MB) |
