1. Vpliv internega marketinga na delovno izgorelost zaposlenih, delovno zavzetost zaposlenih in pohvale na delovnem mestu v slovenskih podjetjihAna Repnik, 2024, master's thesis Abstract: Interni marketing postaja eden izmed ključnih marketinških strategij podjetij. Podjetja z vlaganjem v svoje zaposlene na način, da usposabljajo in razvijajo njihove spretnosti ter sposobnosti, vplivajo na to, da so njihovi zaposleni motivirani za dobro opravljanje svojega dela. Tako torej interni marketing obravnava svoje zaposlene kot interne odjemalce, s katerimi poskuša podjetje vzpostaviti proces menjave in na ta način vplivati na zadovoljstvo svojih zaposlenih. V preteklosti in še danes raziskovalci dajejo vse večji poudarek prav tako na delovno izgorelost zaposlenih, ki se med njimi vse bolj pojavlja, zaradi prevelikega stresa ter delovnih obremenitev na delovnem mestu. V zvezi s tem sta povezani tudi delovna zavzetost zaposlenih in pohvale na delovnem mestu, ki na drugi strani pozitivno vplivajo na produktivnost ter pozitivne odnose.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili interni marketing, zapisali razsežnosti oz. dimenzije internega marketinga in vpliv internega marketinga na kakovost storitev. Poleg tega smo opredelili delovno izgorelost zaposlenih, proučili dejavnike, ki vplivajo na delovno izgorelost, simptome in posledice delovne izgorelosti ter preprečevanje in odpravljanje delovne izgorelosti. Prav tako smo opredelili delovno zavzetost zaposlenih, zapisali posledice in razsežnosti delovne zavzetosti zaposlenih, dejavnike, ki vplivajo na delovno zavzetost zaposlenih ter proučili krepitev delovne zavzetosti zaposlenih. Kot zadnje smo še opredelili pohvale na delovnem mestu in proučili izražanje pohval na delovnem mestu.
V empiričnem delu smo raziskovali, ali so zaposleni v Slovenskih podjetjih delovno izgoreli in delovno zavzeti. Poleg tega smo raziskovali, ali interni marketing vpliva na delovno izgorelost zaposlenih, delovno zavzetost zaposlenih in na pohvale na delovnem mestu. Vse pridobljene podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil objavljen na socialnem omrežju Facebook, poleg tega pa smo spletni naslov anketnega vprašalnika poslali naključno izbranim anketirancem.
Rezultati kažejo, da zaposleni v slovenskih podjetjih niso delovno izgoreli. Poleg tega smo ugotovili, da so zaposleni v slovenskih podjetjih delovno zavzeti, saj smo zastavljeno hipotezo delno potrdili. Ugotavljamo še, da interni marketing delno vpliva na delovno izgorelost zaposlenih, delovno zavzetost zaposlenih in na pohvale na delovnem mestu, saj smo vse tri hipoteze delno potrdili. Keywords: interni marketing, delovna izgorelost zaposlenih, delovna zavzetost zaposlenih, pohvale na delovnem mestu Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 1; Downloads: 14 Full text (2,88 MB) |
2. Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenihSanja Đukić, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra. Keywords: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 23 Full text (923,95 KB) |
3. Krepitev delovne zavzetosti policijskih vodij skozi koncept vodenja s cilji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeža Primčič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Policija je ena od strukturno zahtevnih, velikih in pomembnih organizacij s primarno funkcijo zagotavljanja notranje varnosti v državi. Njeno delovanje in oblika organiziranosti je tema raziskovanja že od nekdaj, saj je ena najpomembnejših institucij in delov družbe. Da lahko takšna organizacija deluje, zagotavlja uspešnost, kakovost in učinkovitost je pomembno, da ima dobro vzpostavljen sistem vodenja in organiziranosti znotraj svoje strukture. S strani domačih in tujih preiskovalcev je za sistem vodenja in delovanja policijskih organizacij pogosto omenjan koncept MBO ali drugače imenovan koncept vodenja s cilji. Uvedba tega koncepta omogoča dvig motivacije in delovne zavzetosti skozi usmerjanje delovanja zaposlenih ter omogoči boljše delovanje in prilagajanje organizacije kot enote. Namen raziskave je ugotoviti ali lahko koncept MBO uvedemo v policijske organizacije ter s tem dvignemo tako delovno zavzetost zaposlenih kot tudi vodij, saj so vodje ključnega pomena za delovanje organizacije in motivacijo ter opravljanje nalog ostalih zaposlenih. Metoda, ki je bila uporabljena pri raziskovanju, je sistematični pregled literature, ki je omogočil dober in kvaliteten vpogled v nekatere posledice in napake pri vpeljevanju koncepta ter njegov vpliv na vodstvo, tako skozi vire tujih držav kot Slovenije. Opravljena študija je lahko aplikativna na policijske in druge organizacije ter zagotavlja teoretično podlago za mogočo dejansko implementacijo koncepta MBO v policiji v prihodnosti. Keywords: policija, policijski vodje, delovna zavzetost, vodenje s cilji, diplomske naloge Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 12 Full text (652,96 KB) |
4. Dejavniki pedagoškega pristopa vzgojiteljev in učiteljev v odnosu do otrok s selektivnim mutizmom : magistrsko deloManica Vagner, 2024, master's thesis Abstract: Selektivni mutizem (SM) predstavlja za otroka veliko oviro pri učenju, izkazovanju znanja ter vzpostavljanju stikov. Zaradi pomanjkanja znanja in informiranosti pedagoških delavcev o motnji lahko ostane neprepoznan, to pa privede do tega, da otrok v vzgojno-izobraževalnem kontekstu več let ne govori in ne razvije ustreznih socialnih veščin. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna je splošna ozaveščenost vzgojiteljev in učiteljev prvega izobraževalnega obdobja o SM, in preveriti, kako njihovo poznavanje motnje napoveduje nadaljnjo uporabo ustreznih strategij za pomoč otrokom s tovrstno motnjo. Hkrati nas je še zanimala povezava med različnimi dejavniki pedagoškega pristopa in uporabo ustreznih strategij. V raziskavi je sodelovalo 426 pedagoških delavcev, od tega 183 vzgojiteljev v vrtcu in 243 učiteljev prvega izobraževalnega obdobja. Udeleženci so poleg demografskih vprašanj in vprašanj, vezanih na SM, izpolnili Prilagojeno lestvico učiteljevega odnosa do inkluzije (TAISA), Vprašalnik delovne zavzetosti – kratka oblika (UWES) ter Vprašalnik uporabe ustreznih strategij za delo z otroki s SM. Rezultate smo analizirali z bivariatno linearno regresijo, t-testi za neodvisne vzorce in Pearsonovimi korelacijskimi koeficienti. Ugotovili smo, da je SM bolj poznan med vzgojitelji, vendar razlika z učitelji ni bila statistično značilna. Prav tako smo zaključili, da se poznavanje motnje ni izkazalo kot statistično pomembno za napovedovanje uporabe ustreznih strategij. Med miti in prepričanji ter uporabo ustreznih strategij smo ugotovili negativno povezanost, ki je bila statistično pomembna samo na vzorcu učiteljev. V diskusiji smo se osredotočili na razloge za tovrstne zaključke in hkrati v njej navedli glavne pomanjkljivosti, ideje za prihodnje raziskave in uporabno vrednost naše raziskave. Keywords: selektivni mutizem, vzgojitelji in učitelji, inkluzivna naravnanost, miti in prepričanja, delovna zavzetost Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 12; Downloads: 36 Full text (1,15 MB) |
5. The relationship of job demands and resources with employee well-being in an information technology company : a weekly diary studyMaša Hvastija, 2024, master's thesis Abstract: Fluktuacija zaposlenih je dandanes velik izziv za podjetja na informacijsko-tehnološkem področju, saj zaposleni pogosto menjavajo delodajalce. Ustvarjanje okolja, ki spodbuja blagostanje zaposlenih, je ključno za ohranjanje usposobljenega osebja in omilitev izgube talenta. Naša tedenska dnevniška študija, izvedena v avstrijskem IT podjetju (n=52), je raziskala odnos med delovnimi zahtevami, delovnimi viri in blagostanjem zaposlenih, pri čemer smo upoštevali mediacijsko vlogo delovne zavzetosti in načina preživljanja prostega časa. Rezultati so razkrili, da je vpetost pomemben napovednik delovnega zadovoljstva, medtem ko je bila vitalnost negativno povezana s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Avtonomija je bila negativno povezana s stresom na delovnem mestu, podpora sodelavcev pa pozitivno povezana z zadovoljstvom pri delu in negativno s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo. Poleg tega je bil delovni pritisk pozitivno povezan s stresom pri delu in čustveno izčrpanostjo, medtem ko se je čustveni napor pozitivno povezoval zgolj s čustveno izčrpanostjo. Slednje ugotovitve poudarjajo pomemben vpliv teh dejavnikov na blagostanje zaposlenih in ponujajo vpogled organizacijam, kadrovskim oddelkom, vodjem in zaposlenim za kultiviranje pozitivnih delovnih kultur in okolij. Takšno delovno okolje lahko spodbuja angažiranost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar navsezadnje prispeva k organizacijskemu uspehu. Keywords: delovne zahteve, delovni viri, počutje zaposlenih, delovna zavzetost, prostočasne aktivnosti Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 48; Downloads: 15 Full text (913,91 KB) |
6. Ravnovesje med delom in družino ter zavzetost zaposlenih pri delu v podjetju xMarjeta Horvat, 2024, master's thesis Abstract: Sodobni način življenja prinaša številne izzive, med katerimi je usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti eden najpomembnejših. Tudi delovno okolje je vse bolj zahtevno, kar lahko vpliva na ravnovesje med delom in družino ter na zavzetost zaposlenih pri delu. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na ravnovesje med delom in družino ter na zavzetost zaposlenih pri delu. Razdeljeno je na teoretični, empirični in zaključni del. V okviru teoretičnega dela smo pregledali literaturo in obstoječe raziskave s področja ravnovesja med delom in družino ter zavzetosti zaposlenih. V izbranem podjetju smo izvedli raziskavo med zaposlenimi, s katero smo raziskali, kakšna je stopnja zavzetosti zaposlenih pri delu in kateri dejavniki vplivajo na zavzetost. Zanimalo nas je, na kakšen način podjetje podpira usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter kakšen vpliv ima stopnja zadovoljstva z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem na zavzetost zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da ni povezave med stopnjo zadovoljstva z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem in zavzetostjo zaposlenih. Večina zaposlenih v izbranem podjetju ima srednjo stopnjo delovne zavzetosti, čeprav podjetje skrbi za povečevanje zavzetosti zaposlenih pri delu. Rezultati raziskave kažejo, da so zaposleni zadovoljni z ukrepi, ki jih za zagotavljanje ravnovesja med delom in družino nudi podjetje x. Na podlagi rezultatov smo oblikovali priporočila za podjetje x, kako lahko še izboljša politiko in prakse, ki podpirajo ravnovesje med delom in družino ter zavzetost zaposlenih pri delu. Keywords: zaposleni, usklajevanje, zavzetost, delo, družinsko življenje Published in DKUM: 30.08.2024; Views: 85; Downloads: 18 Full text (1,32 MB) |
7. Vpliv dejavnikov stresa na delovnem mestu in zavzetost zaposlenih v podjetju xMaja Gorišek, 2024, master's thesis Abstract: S stresom se vsakdo izmed nas srečuje tako v svojem zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Stres različno doživljamo in ima na vsakega izmed nas drugačen vpliv. Zato je vedno bolj aktualna tema današnjega časa ravno stres na delovnem mestu in zavzetost zaposlenih.
V teoretičnem delu magistrskega dela je obravnavana opredelitev stresa, njegovi simptomi in posledice. Predstavljeni so načini premagovanja stresa tako pri posamezniku kot tudi na ravni organizacije. Obenem je predstavljena tudi zavzetost zaposlenih in možnosti za povečanje le-te.
V empiričnem delu magistrskega dela je obravnavana analiza stresa in zavzetosti v izbranem podjetju, ki ponuja možnost vpogleda v dejansko stanje iz teoretičnih izhodišč. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika v izbranem podjetju smo spoznali, v kolikšni meri njihovi zaposleni občutijo stres na delovnem mestu. Poleg tega smo spoznali njihove najpogostejše posledice stresa in v kolikšni meri so pri zaposlenih prisotne. Ugotovili smo, kateri dejavniki stresa na delovnem mestu so v izbranem podjetju najbolj pogosti in katere metode premagovanja stresa so pri zaposlenih najbolj priljubljene. Spoznali smo tudi, kako so zaposleni ocenili svojo zavzetost organizaciji.
Rezultati empiričnega dela so nam ponudili vpogled v analizo stresa in zavzetosti. Z njimi smo zadane hipoteze sprejeli ali ovrgli. Spoznali smo, da moški ne doživljajo stresa statistično značilno bolj od žensk, da obstaja delna negativna korelacija med stresom in zavzetostjo na delovnem mestu ter da skoraj polovica starejših zaposlenih premaguje stres z redno fizično aktivnostjo. Prav tako smo spoznali, da slaba organizacija dela povzroča stres na delovnem mestu. Keywords: stres na delovnem mestu, vzroki in posledice stresa, načini premagovanja stresa, zavzetost zaposlenih Published in DKUM: 16.07.2024; Views: 177; Downloads: 73 Full text (2,88 MB) |
8. Zaznana opora učiteljev in vrstnikov ter učna zavzetost učencev priseljencev : magistrsko deloEnite Bajraj, 2024, master's thesis Abstract: Učilnica ni zgolj kraj kognitivnega učenja, temveč tudi pomemben prostor, kjer se otroci in mladostniki psihološko prilagajajo, se učijo ter navezujejo družbene stike, kar je še posebej pomembno za učence priseljence. V tem okolju otroci ne le absorbirajo znanja, temveč tudi posnemajo socialne veščine ter vedenjske standarde, ki jih opazijo pri drugih. Pomembno je poudariti, da stopnja socialne opore, ki jo zaznavajo od učiteljev in vrstnikov, pomembno vpliva na njihovo zadovoljstvo s šolskim okoljem in stopnjo učne zavzetosti. Podatki, ki smo jih uporabili za našo raziskavo, so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli? Naš namen je bil preučiti morebitne razlike v zaznani opori s strani učiteljev in vrstnikov, v učni zavzetosti in učnem uspehu med tremi etničnimi skupinami (slovensko, albansko in hrvaško). Učencev, ki so navedli, da pripadajo slovenski etnični skupini, je bilo 4868 (97,5 %), medtem ko se jih je 126 (2,5 %) opredelilo kot pripadnike drugih etničnih skupin, natančneje 64 (1,2 %) kot pripadnike hrvaške etnične skupine in 62 (1,2 %) kot pripadnike albanske etnične skupine. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno, po metodi svinčnik-papir. Rezultati naše raziskave so pokazali statistično značilne razlike v učnem uspehu med učenci različnih etničnih skupin. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik v zaznani opori učiteljev med različnimi etničnimi skupinami. Podobno ni bilo statistično značilnih razlik v zaznani opori učencev s strani vrstnikov ter v učni zavzetosti učencev iz različnih etničnih skupin. Naše ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vloge socialne opore pri učnih izidih in prilagajanju učencev različnih etničnih skupin. Keywords: Zaznana opora, učitelji, vrstniki, učna zavzetost, priseljenci, učni uspeh Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 162; Downloads: 36 Full text (2,08 MB) |
9. Zavzetost in izgorelost zaposlenih pri delu na domu med epidemijo covid-19Gregor Gorjan, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli pregled splošnega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti v času epidemije covida-19 pri zaposlenih, ki so opravljali svoje delovne zadolžitve na domu. Teoretični del magistrskega dela se najprej na splošno dotakne pojma epidemije covida-19 in ukrepov za obvladovanje epidemije. Pregledane so ključne točke za preprečevanje pandemske izčrpanosti, saj je tovrstna utrujenost v končni fazi posledica neprestanega strahu, izolacije, nenehnih sprememb in negotovosti za prihodnost. Osrednja tema magistrske naloge se dotika dela na domu. Opredelili smo, kaj delo na domu je in katere so osnovne zahteve, ki jih je potrebno izpolnjevati za zakonsko ureditev dela na domu. V naslednjem podpoglavju obravnavamo pojem zavzetosti zaposlenih. Pregledali smo, kaj sploh je zavzetost in kako nanjo gledajo različni avtorji. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na zavzetost zaposlenih. Opredeljena so tudi orodja, s katerimi se meri zavzetost zaposlenih. Prek različnih oblik merjenja vodstvo pridobi ustrezne podatke o zaposlenih, o njihovih pogledih in o tem, kaj se lahko izboljša v prihodnje. Opravljen je tudi pregled opredelitev različnih avtorjev na pojem izgorelosti ter simptome stresa in izgorelosti. V nadaljevanju je predstavljena primerjava razlik med stresom in izgorelostjo. Prav tako so obravnavane različne vrste izgorelosti, ki so povezane z delom in načini merjenja izgorelosti.
V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli analizo obstoječega stanja na področju zavzetosti in izgorelosti. V okviru naloge je potekala raziskava področja dela na domu v času epidemije covida-19. V magistrski nalogi smo ugotavljali, ali so bili respondenti zavzeti za opravljanje dela na domu in ali obstajajo razlike med zavzetostjo zaposlenih za delo na domu glede na spol, torej ali so bile ženske enako zavzete za delo kot moški. Ugotavljali smo tudi, ali obstaja pozitivna povezava med stopnjo zavzetosti zaposlenih in stopnjo izgorelosti pri opravljanju dela na domu. Pri stopnji izgorelosti nas je tudi zanimalo, katera skupina delavcev se je počutila najbolj izgorela glede na starost svojih otrok. Na koncu raziskave pa smo želeli oceniti prisotnost izgorelosti v času epidemije covida-19 v primerjavi s časom pred epidemjo. Glede na to, da se je delo na domu v času epidemije izkazalo kot pozitivno in učinkovito ter je pripomoglo k manjšemu izgorevanju, predalgamo, da tam, kjer je mogoče, ostane možnost dela na domu v celoti ali v hibridni obliki. Keywords: Covid-19, delo na domu, zavzetost, izgorelost Published in DKUM: 22.05.2024; Views: 191; Downloads: 32 Full text (753,04 KB) |
10. Delovna zavzetost nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo državeTine Novak, 2024, master's thesis Abstract: Nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imajo pomembno vlogo v strukturi organizacije, saj imajo nalogo nadzorovanja vodenja poslov družbe. Delovno zavzeti ljudje v funkciji nadzornika so nepogrešljiva sestavina organizacije, saj svoje prizadevanje usmerjajo v dobrobit organizacije, prav tako so delovno zavzeti ljudje bolj pozorni in osredotočeni na svoje odgovornosti, ki jih imajo. Analiza delovne zavzetosti v organizaciji omogoča globlji vpogled v delovanje organizacije in njenih članov. V Sloveniji so študije na področju delovne zavzetosti redke. V okviru raziskave smo ugotovili, da večina nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja ocenjuje, da močno prispevajo k delovanju celotnega nadzornega sveta, prav tako pa se večina nadzornikov strinja, da je delo na funkciji nadzornika zahtevno. Rezultati so pokazali, da je stopnja delovne zavzetosti med nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja visoka. Starostna struktura (p = 0,022) in delovne izkušnje na vodstvenih položajih (p = 0,023) sta bila dejavnika, ki sta bila statistično značilno povezana z delovno zavzetostjo nadzornikov. Spol, raven izobrazbe, število nadzorništev, skupna delovna doba, letni prihodki in lastna ocena prispevka k delovanju celotnega nadzornega sveta niso bili statistično značilni dejavniki povezani z delovno zavzetost nadzornikov. Kljub temu, da so nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovani s strani SDH-ja visoko delovno zavzeti, je potrebno še naprej ohranjati visoko stopnjo delovne zavzetosti oziroma strmeti k povečanju delovne zavzetosti z ustreznimi ukrepi. Še naprej je nujno izvajati študije na področju delovne zavzetosti saj nam te dajejo vpogled v trenutno stanje na področju delovne zavzetosti v organizaciji, prav tako pa nam omogočajo razumeti dinamiko dela in vpliva na posameznike in organizacije. Keywords: Delovna zavzetost, nadzorniki, družba s kapitalsko naložbo države, SDH. Published in DKUM: 23.04.2024; Views: 230; Downloads: 38 Full text (1,60 MB) |