Search the digital library catalog

Abstract: V sledečem diplomskem seminarju z naslovom »Management in invalidsko podjetje« sem natančneje predstavila, kaj pomeni pojem management, njegov razvoj skozi čas, kakšne so teorije o njegovih funkcijah ter temeljne funkcije managementa. Kot je videti, so si strokovnjaki že pred časom dotični pojem razlagali skoraj vsak na drugačen način in vsak izmed njih je imel prav, kajti nekaj je bilo skupno vsem - vsi so v svoje teorije vključili vsaj štiri temeljne funkcije managementa, nekateri tudi več. Predstavila sem pojme kot na primer, kakšne osebe so invalidi oziroma kaj razumemo pod tem izrazom, definicijo invalidskega podjetja, postopek njegove ustanovitve oziroma pridobitve statusa invalidskega podjetja, na kratko povzela zakonodajo, ki opredeljuje invalidska podjetja ter invalide na splošno. V končnici diplomskega seminarja sem predstavila podjetje Batis Plus, d.o.o., katero sem si izbrala za konkretni primer povezave managementa in invalidskega podjetja. S tem želela vsaj približno prikazati, kako poteka management v omenjenem invalidskem podjetju, ki ga zelo uspešno vodi 100% invalid kljub težkim razmeram na trgu dela ter ne glede na to, da so invalidi obravnavani kot manj sposobni, oziroma, kako se je kljub vsem popolnim ter ustreznim prilagoditvam in strukturi zaposlenih invalidov podjetje potegovalo za status invalidskega podjetja. Podjetje Batis plus, d.o.o. sem se odločila vključiti v svoj diplomski seminar, ker mi je bilo o tem podjetju na voljo veliko podatkov, tudi poslovni načrt, vendar pa sem določene podrobnosti izključila iz obravnave, zaradi varstva poslovnih skrivnosti.
Keywords: management, managementska teorija, invalidi, zaposlovanje invalidov, invalidsko podjetje, Zavod invalidskih podjetij Slovenije, Batis plus, d.o.o.
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1697; Downloads: 129
Full text (758,43 KB)

Abstract: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika. V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih. V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih. Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Keywords: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Published in DKUM: 15.05.2017; Views: 4258; Downloads: 653
Full text (1,91 MB)

Abstract: Naloga obravnava področje samozaposlovanja. V uvodnem delu smo predstavili podatke o stanju na slovenskem trgu dela in na podlagi tega opisali poseben problem, ki je sicer prisoten že dlje časa, a je ob finančni in gospodarski krizi postal še bolj izpostavljen ‒ brezposelnost. Prav tako smo predstavili aktivno politiko zaposlovanja, katere namen je zmanjšati brezposelnost. Eden izmed ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja je tudi samozaposlovanje. Zato smo v nadaljevanju predstavili in povzeli teoretična izhodišča o podjetništvu in samozaposlovanju. Hkrati smo poiskali morebitne dejavnike samozaposlovanja. Prav tako smo predstavili področje subvencioniranja samozaposlitev, pri čemer smo se osredotočili na Območno enoto Zavoda za zaposlovanje Velenje. Namen raziskovalnega dela diplomske naloge je bil analizirati podjetniški profil samozaposlenih, ki so s pomočjo subvencije za samozaposlitev začeli podjetniško pot v obdobju 2010‒2013. Analizirali smo, kako so zadovoljni z dodeljevanjem subvencije, kako je le-ta vplivala na njihovo poslovanje in zakaj so se sploh odločili za samostojno podjetniško pot. Zanimalo nas je tudi, ali njihova podjetja danes še delujejo in kaj predlagajo za izboljšanje tega področja.
Keywords: - Aktivna politika zaposlovanja - Podjetništvo - Samozaposlitev - Subvencija - Zavod za zaposlovanje
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1153; Downloads: 98
Full text (1,39 MB)

Abstract: Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki jo obdaja hribovit svet ob reki Savi. Zasavska regija je v preteklosti temeljila na premogovništvu in industriji, kar pa se je čez čas močno spremenilo. Žal smo bili zadnja leta priča zapiranju industrijskih podjetij, ki so nudila kruh mnogim družinam, vendar se stanje glede na beleženje registrirano brezposelnih oseb izboljšuje. Število brezposelnih se je v času pričetka gospodarske krize močno povečalo, mnogi posamezniki kot tudi celotne družine so se znašli na robu socialne stiske, kar je močno vplivalo tudi na celotno dogajanje v družbi. Tudi Zasavska regija je bila priča porastu brezposelnosti, mladi so bili primorani odhajati v prestolnico služit kruh, hkrati pa je še bolj pričelo propadati celotno gospodarstvo v regiji. Kot je bilo omenjeno, se stanje izboljšuje, saj kar se tiče registrirane brezposelnosi, žal pa občutnejše izboljšave v regiji na tem področju še ni občutiti. Naloga vključuje zbrane podatke za omenjena obdobja, njihovo primerjavo ter analizo anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevale brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (Območna služba Trbovlje) in bodo v pomoč pri razumevanju in spoznanju stanja brezposelnih oseb v tej regiji.
Keywords: brezposelnost, Zasavska regija, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, delovno mesto, gospodarska kriza.
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 1137; Downloads: 116
Full text (2,03 MB)

Abstract: Brezposelnost je močno povezana z APZ. APZ je sestavljena iz sklopa ukrepov in programov, katerih namen je zmanjšati brezposelnost in povečati zaposlenost ter usklajevati ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Ukrepi pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti, saj ustvarjajo nove delovne možnosti ter spodbujajo samozaposlovanje, kar je še posebej pomembno v času gospodarske in finančne krize. Diplomski seminar smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali brezposelnost, ki ima za posameznika in državo velike socialne in ekonomske posledice. Tega se zaveda tudi država, kajti brezposelnost predvsem po letu 2008 postaja velik problem. Da bi zmanjšal brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vsako leto izvede ukrepe in programe APZ, ki pa se razlikujejo glede na ciljno skupino in število vključenih brezposelnih oseb. Opisali smo tudi APZ, njene ukrepe in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru teh ukrepov. V empiričnem delu smo se osredotočili na programe in ukrepe APZ, ki jih je Zavod izvedel v letih 2011 in 2012 v celotni Sloveniji ter na območju Območne službe Maribor. Poudarek je bil predvsem na številu vključenih brezposelnih oseb v te programe ter na smernicah APZ za leto 2013.
Keywords: aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, trg dela, zaposlovanje
Published in DKUM: 11.11.2013; Views: 2727; Downloads: 188
Full text (931,81 KB)