| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vrednotenje travniških nasadov z metodama TB in DEX na območju Kozjanskega regijskega parka
Adrijan Černelč, 2011, master's thesis

Abstract: Travniški nasadi so v kmetijski kulturni krajini eden najhitreje izginjajočih krajinskih elementov. V zavarovanih območjih so cenjeni predvsem zaradi vedno večje naravovarstvene vloge. Da bi omejili in preprečili njihovo izginotje, moramo imeti najprej popoln pregled v njihovo stanje, ki ga lahko pridobimo z uporabo različnih metod. V magistrskem delu je bilo po različnih kriterijih TB metode vrednotenih 250 travniških nasadov na območju Kozjanskega regijskega parka. S programom DEXi smo oblikovali večparametrski odločitveni model, s pomočjo katerega smo obdelali rezultate, ki smo jih pridobili ob ocenjevanju nasadov. Z metodama, ki se med sabo dopolnjujeta, je bilo ugotovljeno, da je stanje ocenjevanih travniških nasadov srednje do slabo. Pridobljeni rezultati bodo osnova za izdelavo načrta dolgoročnega sonaravnega upravljanja s travniškimi nasadi v zavarovanem območju Kozjanskega regijskega parka.
Keywords: travniški nasad, metoda TB, metoda DEX, zavarovano območje narave.
Published: 13.10.2011; Views: 2353; Downloads: 167
.pdf Full text (1,53 MB)

2.
JAVNI INTERES UMEŠČANJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV NA ZAVAROVANA OBMOČJA
Nadja Vidic, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje možnost umeščanja objektov na zavarovano območje. Načeloma umestitev v tak prostor ni možna, vendar za večje infrastrukturne objekte pod določenimi pogoji obstajajo izjeme zanjo. Le-te načrtuje država, saj so pomembni za njen prostorski razvoj in je njihova umestitev v javnem interesu. Za umestitev objekta na že zavarovano območje mora biti torej izpolnjen pogoj javnega interesa. V današnjem času pa vedno pogosteje prihaja do interakcije dveh navzkrižnih javnih interesov (na eni strani po varovanju narave, na drugi strani po gospodarskem razvoju). V takšnem primeru se javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, lahko nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka oziroma na javno varnost ali pa ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje oziroma se nanaša na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi.
Keywords: prostorsko načrtovanje, varstvo okolja, zavarovano območje, infrastrukturni objekt, javni interes.
Published: 22.12.2014; Views: 873; Downloads: 103
.pdf Full text (658,23 KB)

3.
NAČRT UPRAVLJANJA ZA ZAVAROVANA OBMOČJA PRIMER TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Rok Hrovat, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu so uvodoma predstavljena metodološka izhodišča, ki izhajajo iz izbranih teorij avtorjev T. Lee, J. Middleton in strokovnih sodelavcev Javnega zavoda Triglavski narodni park, in se ukvarjajo z različnimi pogledi, kako pripraviti kakovosten načrt upravljanja za zavarovana območja. V prvem delu je predstavljen Triglavski narodni park ter njegovi cilji in nameni. V nadaljevanju so opisane zakonske obveznosti za pripravo in vsebinski obseg načrta upravljanja. Cilji diplomskega dela so opisati postopek priprave, predstaviti in analizirati vse faze pri pripravi načrta upravljanja, ter opozoriti na različne probleme in razvojne trende, ki jih je treba z upravljavskimi nalogami in aktivnostmi vsebinsko rešiti, ter doseči zastavljeno varstvo narave in trajnostni razvoj. Naloge morajo biti oblikovane tako, da bodo z opredeljenimi nosilci in časovnimi roki tudi izvedljive. Za izvajanje načrta upravljanja je zadolžen tako upravljalec narodnega parka kakor tudi drugi deležniki v prostoru, njegovo ustreznost pa je treba spremljati z objektivno merljivimi kazalniki. Ključno je, da je načrt upravljanja pripravljen tako, da je usklajen z veljavnimi predpisi, da obsega varstvene in razvojne vsebine v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter da se v njem prepoznajo tudi lokalne skupnosti, saj je narodni park prostor, v katerem je treba domačemu prebivalstvu zagotoviti ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere.
Keywords: • načrt upravljanja, • zavarovano območje, • prostorski načrt, • Triglavski narodni park, • Zakon o Triglavskem narodnem parku
Published: 23.12.2015; Views: 588; Downloads: 77
.pdf Full text (600,79 KB)

4.
Poznavanje naravovarstvene terminologije med mestnim in podeželskim prebivalstvom
Nasja Škof, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi… Anketirane smo razdelili v štiri podvzorce, prav tako smo podali tudi skupni vzorec celotne populacije glede na razpoložljive odgovore posameznega vprašanja v anketi. Pri poznavanju terminologije smo se osredotočili predvsem na termine kot so: biodiverziteta, Natura 2000 in svetovni dan biotske raznovrstnosti. Zanimalo nas je tudi poznavanje ogroženih vrst živali, rastlin in naravovarstvenih območij. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo bolj povezani z naravo bolje poznajo terminologijo, ogrožene organizme in zavarovana območja. Zavarovana območja, od najmanjših naravnih spomenikov do največjih parkov, v katera so vgrajena prizadevanja in trud generacij pred nami, so namreč bogastvo, najlepši dragulj, ki ga imamo v tej kroni, ki jo imenujemo narava. V vsakdanjem življenju se tega bogastva Slovenije velikokrat premalo zavedamo. V diplomskem delu smo naredili primerjavo med mestnim in podeželskim prebivalstvom, pri čemer smo ugotovili, da večji delež naših anketiranih predstavlja mestno prebivalstvo. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo na podeželju in hrano pridelajo doma, bolje poznajo zavarovana območja in ogrožene organizme. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje naravovarstvene terminologije med anketiranci zelo slabo. Primerjava mestnega in podeželskega prebivalstva je pokazala, da je poznavanje naravovarstvene terminologije boljše pri podeželskem kot pri mestnem prebivalstvu. Pri poznavanju zavarovanih območij je največ anketiranih kot zavarovano območje zapisalo Triglavski narodni park, kar smo predvidevali in je tudi razumljivo, saj gre za edini in največji slovenski narodni park.
Keywords: poznavanje terminologije, zavarovano območje, biodiverziteta, Natura 2000, redke vrste.
Published: 12.09.2016; Views: 461; Downloads: 48
.pdf Full text (962,71 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica