Search the digital library catalog

Abstract: Konkurenčnost na zavarovalniškem trgu se vsako leto povečuje, s tem pa tudi boj za preživetje med zavarovalnicami. Zavarovanci vsako leto posegajo po cenejših zavarovanjih in posledično prehajajo od ene zavarovalnice k drugi, zato se mora vsaka zavarovalnica zavedati priložnosti in nevarnosti, navzočih v lastnem podjetju, predvsem pa prepoznati prednosti in slabosti konkurentov, saj šele potem more dosegati zastavljeno rast. V diplomski nalogi smo opredelili tekmece na področju zavarovalništva v Sloveniji. Izpostavili smo štiri izbrane zavarovalnice. To so: Zavarovalnica Triglav d.d., Adriatic Slovenica d.d., Zavarovalnica Sava d.d. in Generali d.d. V teoretičnem delu diplomske naloge smo med drugim predstavili osnove zavarovalništva in opisali nekaj zavarovalniških pojmov, opredelili zavarovalništvo kot gospodarsko dejavnost ter na kratko opisali zgodovino zavarovalništva v Sloveniji. Opredelili smo tudi pojem konkurence in pojasnili, kako si podjetje zagotovi konkurenčno prednost pred drugimi. V praktičnem delu smo predstavili analizo konkurence vseh štirih največjih zavarovalnic v Sloveniji, in sicer Zavarovalnice Triglav d.d., zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d., Zavarovalnice Sava d.d. in zavarovalnice Generali d.d. ter opredelili tržno moč zavarovalnic. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom opravili analizo sekundarnih virov in opravili raziskavo zadovoljstva zavarovancev z zavarovalnicami ter analizirali končne rezultate. Ker se podjetja na splošno razlikujejo med seboj v posameznih značilnostih, bomo skušali ugotoviti, v čem se razlikujejo izbrane zavarovalnice. To bomo izvedeli s pomočjo sekundarnih virov; med 100 naključno izbranih oseb bomo razdelili anketne vprašalnike. V diplomski nalogi bomo tudi ugotavljali, kateri je najpomembnejši faktor pri izbiri zavarovalnice in katera izmed njih ima največji ugled.
Keywords: konkurenca, zavarovalništvo, konkurenčna prednost, tržna moč, analiza konkurence
Published in DKUM: 22.06.2018; Views: 1616; Downloads: 320
Full text (1,02 MB)

Abstract: Detektivska dejavnost predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji in je zakonsko močno regulirana. Eno izmed bolj kompleksnih področij detektivovega dela je zagotovo preiskovanje zavarovalniških goljufij, za kar so detektivi glede na svoja formalno določena upravičenja več kot primerni. Vloga detektiva na tem področju je ugotovitev ali gre v določenem sumljivem odškodninskem zahtevku za kaznivo dejanje goljufije ali ne in vzporedno s tem tudi pridobitev zadostne količine verodostojnih dokazov. Bistvo detektivovega dela je preverba resničnosti že zbranih informacij iz škodnih spisov in najdba novih, ki so potrebni za razjasnitev posameznega sumljivega odškodninskega zahtevka. Zaradi kompleksnosti zavarovalniških goljufij morajo imeti detektivi znanje iz številnih strokovnih področij in biti taktično ter tehnično dobro podkovani. Zavarovalniške goljufije so pogojene s številnimi dejavniki, označuje pa jih nizko tveganje za odkritje, težka dokazljivost in izrazito pomanjkanje neodobravanja s strani javnosti. Iz teh razlogov je do zavarovalniških goljufij nujna ničelna toleranca in izboljšanje ozaveščenosti ljudi o negativnih posledicah tovrstnih kaznivih dejanj. Nekatere zavarovalnice za preiskave zavarovalniških goljufij ne najemajo detektivov, ampak imajo zaposlene notranje preiskovalce, ki pa nimajo formalno urejenih metod dela in v praksi uporabljajo detektivska upravičenja. Med drugim je uporaba detektivskih upravičenj s strani oseb, ki niso detektivi, sporna tudi iz vidika varstva človekovih pravic. Glede na ugotovitve iz intervjujev, je za uspešno preiskovanje zavarovalniških goljufij na vseh področjih zavarovanj nujno potrebno učinkovito vzajemno sodelovanje med detektivi in pristojnimi strokovnjaki iz zavarovalnic.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, avtomobilska zavarovanja, odškodninski zahtevki, preiskovanje, odkrivanje, detektivi, magistrska dela
Published in DKUM: 07.11.2017; Views: 1931; Downloads: 280
Full text (1,21 MB)

Abstract: Magistrsko delo, ki je pred vami, predstavlja sintezo dveh problematičnih področij v Sloveniji, in sicer pojavnosti zavarovalniških goljufij/prevar (v sklopu avtomobilskega zavarovanja) ter vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Prekrivanje teh dveh področij je polje potencialnih in dejanskih zavarovalniških goljufij/prevar zaradi škodnih dogodkov, ki so nastali zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Zavarovalniške goljufije in prevare uvrščamo med kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, so visoko dobičkonosne in razmeroma malo tvegane. V slovenskem prostoru je zaradi vse pogostejših pojavov zavarovalniških goljufij in prevar zakonodajalec sklenil, da si ta posebna oblika kriminala zaradi lažjega in učinkovitejšega preganjanja zasluži ustreznejšo uzakonitev. V ta namen je leta 2008 začel veljati prenovljen zakonik (KZ-1), ki v 211. členu posebej opredeljuje zavarovalniško goljufijo. Da je tovrstni problem še kako aktualen, potrjujejo ocene zavarovalnic, da je skupna izguba letnega prihranka iz tega naslova med 5 %10 %. Statistični podatki kažejo, da je Slovenija na evropski lestvici po porabi alkohola uvrščena na peto mesto. Poleg tega se delež alkoholiziranih voznikov skozi leta ne zmanjšuje bistveno in predstavlja trajni varnostni problem v cestnem prometu. Tudi prepovedane psihoaktivne substance v Sloveniji so in bodo, upoštevajoč geografsko lego Slovenije kot tranzitne države, pereča problematika. Zaskrbljujoči so podatki, ki kažejo, da se povečuje število mladih, ki posegajo po prepovedanih substancah. Ta toleranca pa se kaže tudi v številu primerih prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih substanc. Iz leta v leto se povečuje tudi število izdanih trigoničnih zdravil. Slednjim smo se v magistrskem delu posebej posvetili, saj ugotavljamo, da slovenska družba tovrstnim zdravilom, predvsem pa njihovim stranskim učinkom, ne posveča dovolj pozornosti. Nastanek škodnega dogodka zaradi vožnje pod vplivom trigoničnega zdravila pa pomeni za povzročitelja enako izgubo zavarovalnih pravic, kot če bi bil alkoholiziran ali pod vplivom prepovedanih substanc. V ta namen smo opravili tudi raziskavo, s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri in katera trigonična zdravila najbolj vplivajo na nastanek škodnih dogodkov. Naše ugotovitve kažejo, da je bilo številčno največ izdanih zdravil iz skupine antidepresivov ter da je skoraj polovica vseh obravnavanih škodnih dogodkov nastala do enega meseca dni po prejemu trigoničnega zdravila. V magistrskem delu smo dodatno opredelili tudi težave in omejitve zavarovalnic pri preiskovanju in dokazovanju domnevnih zavarovalniških prevar, nastalih zaradi vožnje pod vplivom trigoničnih zdravil. V sklepnem delu podajamo nekaj predlogov in sistemskih rešitev, ki bi lahko po eni strani izboljšale stopnjo kulture in varnosti v cestnem prometu, po drugi strani pa bi lahko zavarovalnice z implementacijo predlaganih ukrepov omejile možnosti za nastanek domnevnih prevar.
Keywords: zavarovalništvo, avtomobilska zavarovanja, škodni primeri, zavarovalniške goljufije, prepovedane substance, magistrska dela
Published in DKUM: 13.06.2017; Views: 1385; Downloads: 153
Full text (1,04 MB)

Abstract: Z letom 2016 je stopil v veljavo nov, usklajen sistem nadzora nad poslovanjem evropskih zavarovalnic katerega temelj je direktiva Solventnost II. Prinaša številne spremembe v poslovanje zavarovalnic na področju upravljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, javnega poročanja in poročanja nadzornim organom. Njen cilj je zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic in s tem povečanje varnosti zavarovancev. Omogoča celosten pogled na podjetje, poznavanje lastnih tveganj in upoštevanje le-teh pri sprejemanju poslovnih odločitev, pripravljenost na nepričakovane dogodke in integracijo zavedanja o tveganjih v kulturo podjetja. Zakonodaja Solventnost II je sestavljena iz treh stebrov. Prvi steber - kvantitativne zahteve zagotavlja, da zavarovalnica razpolaga z zadostno višino sredstev v primeru nepričakovanih dogodkov. Drugi steber – kvalitativne zahteve opredeljuje kaj lahko zavarovalnica naredi, da se zavaruje pred nepričakovanimi dogodki. Tretji steber – zahteve v zvezi s poročanjem in razkritji nalaga zavarovalnici, da razkrije s čim razpolaga, kakšne so njene potrebe in kakšni procesi se izvajajo. Osrednja sestavina nove zakonodaje je zahteva za izdelavo lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA). Zavarovalnica v procesu ORSA oceni vsa pomembna tveganja, ki bi lahko vplivala na njeno delovanje tako z ekonomskega kot zakonodajnega vidika, pri čemer so tveganja tako merljiva kot nemerljiva. ORSA osvetljuje odnos med poslovno strategijo, prevzetimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj. Namen ORSE je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter, da se poslovna strategija določa ob polnem zavedanju tveganj in z njimi povezanih kapitalskih zahtev. Nova zakonodaja prinaša spremembe načina izvajanja in vsebine aktivnosti katerih skrbnik je kontroling. To sta predvsem aktivnost načrtovanja in aktivnost poročanja. Največji del zakonskih zahtev je povezani s procesom načrtovanja in ORSO. Proces načrtovanja in ORSA sta povezana dvosmerno. Rezultat procesa načrtovanja je predviden profil tveganj v obdobju poslovnega načrtovanja, ki je vhodni podatek za izdelavo ORSE. Rezultati procesa ORSE pa omogočajo zavarovalnici, da preveri ali je poslovna strategija ustrezna, torej ali bo imela zavarovalnica v prihodnosti dovolj primernih lastnih virov sredstev, da bo lahko pokrila kapitalske zahteve. Če temu ni tako mora zavarovalnica ponovno pretehtati poslovni načrt ter izvesti določene spremembe oziroma prilagoditve.
Keywords: kontroling, zavarovalništvo, zakonodaja, Solventnost II
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2305; Downloads: 321
Full text (1,39 MB)

Abstract: Tema diplomskega dela je kakovost zavarovalniških storitev, ki jo bomo ocenili z analizo kakovosti zavarovalniških storitev na zavarovalniškem trgu Slovenije. Namen diplomskega dela je pridobiti čim več podatkov o stanju na zavarovalniškem trgu in narediti oceno stanja ter na podlagi informacij, pridobljenih v raziskavi, preučiti možnosti za izboljšanje kakovosti zavarovalniških storitev.
Keywords: zavarovalništvo, kakovost, proces, storitev, človek, zadovoljstvo
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1121; Downloads: 121
Full text (920,54 KB)