21. Odločilni dejavniki za sklenitev zavarovanja pri mladih v starostni skupini do 35 letTamara Gašparič, 2018, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela je proučevanje dejavnikov, ki vplivajo, da se mladi v starostni skupini do 35 let odločijo za zavarovanje. Iz izkušenj na terenu smo ugotovili, da se veliko mladih ne zaveda, kako pomembno je zavarovanje z vidika socialne varnosti. Z magistrskim delom želimo poenostaviti delo zavarovalnim zastopnikom na terenu.
Magistrsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, bomo predstavili razvoj zavarovalništva v Sloveniji, opredelili temeljne naloge ter vlogo zavarovanj, predstavili, na katere načine delimo zavarovanja. Posebno pozornost smo namenili dejavnikom, ki vplivajo, da se mladi v starostni skupini do 35 let odločijo za zavarovanje, osebnim lastnostim zavarovalnega zastopnika ter primerjavi sodobnega načina prodaje s klasičnim.
V drugem, empiričnem delu, smo izvedli anonimno raziskavo med posamezniki v starostni skupini do 35 let. S pridobljenimi odgovori ustvarili predstavo o tem, kakšno mnenje imajo mladi o zavarovanjih, na podlagi česa so si mnenje izoblikovali, ali so že imeli srečanje z zavarovalnim zastopnikom, kakšna zavarovanja imajo urejena in ali o tem že sploh razmišljajo. Zanimalo nas je, ali že na kakršen koli način varčujejo za tretje življenjsko obdobje, za čas ko bodo v pokoju in ali se zavedajo, da morajo za svojo socialno varnost poskrbeti sami.
Keywords: zavarovalništvo, dejavniki, zavarovalni zastopnik, sodobna prodaja
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1290; Downloads: 183
 Full text (1,57 MB) |
22. Vloga detektiva pri preiskovanju zavarovalniških goljufij na področju avtomobilskih zavarovanj : magistrsko deloPolona Pavlič, 2017, master's thesis Abstract: Detektivska dejavnost predstavlja pomemben člen pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji in je zakonsko močno regulirana. Eno izmed bolj kompleksnih področij detektivovega dela je zagotovo preiskovanje zavarovalniških goljufij, za kar so detektivi glede na svoja formalno določena upravičenja več kot primerni. Vloga detektiva na tem področju je ugotovitev ali gre v določenem sumljivem odškodninskem zahtevku za kaznivo dejanje goljufije ali ne in vzporedno s tem tudi pridobitev zadostne količine verodostojnih dokazov. Bistvo detektivovega dela je preverba resničnosti že zbranih informacij iz škodnih spisov in najdba novih, ki so potrebni za razjasnitev posameznega sumljivega odškodninskega zahtevka. Zaradi kompleksnosti zavarovalniških goljufij morajo imeti detektivi znanje iz številnih strokovnih področij in biti taktično ter tehnično dobro podkovani. Zavarovalniške goljufije so pogojene s številnimi dejavniki, označuje pa jih nizko tveganje za odkritje, težka dokazljivost in izrazito pomanjkanje neodobravanja s strani javnosti. Iz teh razlogov je do zavarovalniških goljufij nujna ničelna toleranca in izboljšanje ozaveščenosti ljudi o negativnih posledicah tovrstnih kaznivih dejanj. Nekatere zavarovalnice za preiskave zavarovalniških goljufij ne najemajo detektivov, ampak imajo zaposlene notranje preiskovalce, ki pa nimajo formalno urejenih metod dela in v praksi uporabljajo detektivska upravičenja. Med drugim je uporaba detektivskih upravičenj s strani oseb, ki niso detektivi, sporna tudi iz vidika varstva človekovih pravic. Glede na ugotovitve iz intervjujev, je za uspešno preiskovanje zavarovalniških goljufij na vseh področjih zavarovanj nujno potrebno učinkovito vzajemno sodelovanje med detektivi in pristojnimi strokovnjaki iz zavarovalnic.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, avtomobilska zavarovanja, odškodninski zahtevki, preiskovanje, odkrivanje, detektivi, magistrska dela
Published in DKUM: 07.11.2017; Views: 1931; Downloads: 231
Full text (1,21 MB) |
23. Primerjava med preiskovanjem zavarovalniških goljufij in kriminalističnimi preiskavami goljufij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Berce, 2017, undergraduate thesis Abstract: Zavarovalniške goljufije so v današnji družbi precej pogost pojav. Pojavljajo se pri vseh vrstah zavarovanj, največ goljufij pa je moč zaznati pri avtomobilskih zavarovanjih. V naši kulturi se zavarovalniških goljufij zavestno še vedno ne dojema kot kaznivo dejanje, zato je pomembno, da se javnost čim bolje osvešča o tej tematiki. Za uspešno omejevanje zavarovalniških goljufij je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja, tako znotraj preiskovalnih oddelkov zavarovalnic, kot tudi v policiji.
V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo, katere so glavne podobnosti in razlike med preiskovalnimi metodami zavarovalniških goljufij, ki jih uporabljajo v policiji in znotraj preiskovalnih oddelkov zavarovalnic in na kakšen način ter kako pogosti preiskovalci med seboj sodelujejo. Zanimalo nas je tudi, kako med seboj sodelujejo zavarovalnice ter ali to vpliva na bolj uspešno preiskanost. S tem namenom smo opravili osebni intervju z dvema strokovnima sodelavcema za analizo prevar iz Službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar (SPORP) na Zavarovalnici Triglav d.d. in dobili bolj praktičen vpogled v njihov metode in način preiskovanja. Ugotovili smo, da so si preiskovalne metode zavarovalnic in policije večinoma podobne, glavno razliko pa predstavlja predvsem uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov in odvzem prostosti, za kar je pooblaščena samo policija. Večino zavarovalniških goljufij se razišče znotraj zavarovalnic samih, policija pa preiskuje predvsem goljufije, katere izvršujejo organizirane kriminalne združbe. Sodelovanje med Zavarovalnico Triglav d.d. in policijo pa se je v zadnjih letih bolj okrepilo in bo za uspešno preiskanost potrebno tudi v prihodnje.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniške goljufije, odkrivanje, preiskovanje, diplomske naloge, preprečevanje
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1112; Downloads: 133
Full text (621,13 KB) |
24. Obravnava škodnih primerov avtomobilskih zavarovanj ob sumu vožnje pod vplivom prepovedanih substanc : magistrsko deloSamo Kuštrin, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo, ki je pred vami, predstavlja sintezo dveh problematičnih področij v Sloveniji, in sicer pojavnosti zavarovalniških goljufij/prevar (v sklopu avtomobilskega zavarovanja) ter vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil. Prekrivanje teh dveh področij je polje potencialnih in dejanskih zavarovalniških goljufij/prevar zaradi škodnih dogodkov, ki so nastali zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc in trigoničnih zdravil.
Zavarovalniške goljufije in prevare uvrščamo med kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, so visoko dobičkonosne in razmeroma malo tvegane. V slovenskem prostoru je zaradi vse pogostejših pojavov zavarovalniških goljufij in prevar zakonodajalec sklenil, da si ta posebna oblika kriminala zaradi lažjega in učinkovitejšega preganjanja zasluži ustreznejšo uzakonitev. V ta namen je leta 2008 začel veljati prenovljen zakonik (KZ-1), ki v 211. členu posebej opredeljuje zavarovalniško goljufijo. Da je tovrstni problem še kako aktualen, potrjujejo ocene zavarovalnic, da je skupna izguba letnega prihranka iz tega naslova med 5 %10 %.
Statistični podatki kažejo, da je Slovenija na evropski lestvici po porabi alkohola uvrščena na peto mesto. Poleg tega se delež alkoholiziranih voznikov skozi leta ne zmanjšuje bistveno in predstavlja trajni varnostni problem v cestnem prometu. Tudi prepovedane psihoaktivne substance v Sloveniji so in bodo, upoštevajoč geografsko lego Slovenije kot tranzitne države, pereča problematika.
Zaskrbljujoči so podatki, ki kažejo, da se povečuje število mladih, ki posegajo po prepovedanih substancah. Ta toleranca pa se kaže tudi v številu primerih prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih substanc.
Iz leta v leto se povečuje tudi število izdanih trigoničnih zdravil. Slednjim smo se v magistrskem delu posebej posvetili, saj ugotavljamo, da slovenska družba tovrstnim zdravilom, predvsem pa njihovim stranskim učinkom, ne posveča dovolj pozornosti. Nastanek škodnega dogodka zaradi vožnje pod vplivom trigoničnega zdravila pa pomeni za povzročitelja enako izgubo zavarovalnih pravic, kot če bi bil alkoholiziran ali pod vplivom prepovedanih substanc.
V ta namen smo opravili tudi raziskavo, s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri in katera trigonična zdravila najbolj vplivajo na nastanek škodnih dogodkov. Naše ugotovitve kažejo, da je bilo številčno največ izdanih zdravil iz skupine antidepresivov ter da je skoraj polovica vseh obravnavanih škodnih dogodkov nastala do enega meseca dni po prejemu trigoničnega zdravila. V magistrskem delu smo dodatno opredelili tudi težave in omejitve zavarovalnic pri preiskovanju in dokazovanju domnevnih zavarovalniških prevar, nastalih zaradi vožnje pod vplivom trigoničnih zdravil.
V sklepnem delu podajamo nekaj predlogov in sistemskih rešitev, ki bi lahko po eni strani izboljšale stopnjo kulture in varnosti v cestnem prometu, po drugi strani pa bi lahko zavarovalnice z implementacijo predlaganih ukrepov omejile možnosti za nastanek domnevnih prevar.
Keywords: zavarovalništvo, avtomobilska zavarovanja, škodni primeri, zavarovalniške goljufije, prepovedane substance, magistrska dela
Published in DKUM: 13.06.2017; Views: 1385; Downloads: 145
Full text (1,04 MB) |
25. Primerjava kazalnikov poslovanja izbranih življenjskih zavarovalnic v EUBarbara Fortner, 2017, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali kazalnike poslovanja življenjskih zavarovalnic v desetletnem obdobju, v štirih zavarovalnicah, v treh različnih državah.
Najprej smo postavili osnove, ki so bile potrebne za razumevanje delovanja zavarovalnic, značilnosti življenjskih zavarovanj, razvoj življenjskih zavarovanj v posamezni državi in predstavitev analiziranih zavarovalnic. To smo naredili s prebiranjem strokovnih člankov, letnih poročil in knjig. V drugem delu magistrske naloge smo se osredotočili na kazalnike poslovanja zavarovalnic v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj. Kazalniki za zavarovalnico Triglav so bili že izračunani v letnih poročilih zavarovalnice, zato smo kazalnike lahko samo uporabili. Na podlagi izračunov zavarovalnice Triglav smo kazalnike izračunali še za preostale tri zavarovalnice, Debeko Leben, Allianz Leben in Croatia osiguranje. Pri vseh zavarovalnicah je šlo izključno za analizo zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj. Dobljene rezultate smo uredili, medsebojno primerjali in rezultate podkrepili z ugotovitvami zavarovalnic, pozavarovalnic, agencij in drugih družb.
Ugotovili smo, da se je razvoj zavarovalništva začel že zelo zgodaj, saj so varnost zagotavljale že družbe v času Egipčanov. Na sklenitev življenjskega zavarovanja vplivajo številni dejavniki, ki se med državami razlikujejo, rezultati pa so odvisni tudi od obdobja, v katerem je bila analiza narejena. V splošnem na sklenitev življenjskega zavarovanja vplivajo dohodek, stopnja izobrazbe in število otrok.
Analizirani kazalniki so se v desetletnem opazovanem obdobju gibali zelo različno. V analizi ni imela nobena zavarovalnica vedno najbolj ugodnih ali najbolj neugodnih izračunov kazalnikov. Vsaka zavarovalnica je bila uspešna s svojega vidika. Zgolj na podlagi analize kazalnikov poslovanja zavarovalnic pa ne moremo sklepati o celotnem poslovanju družbe. Na poslovanje namreč vplivajo tudi drugi dejavniki, saj se uspešnost ne meri zgolj skozi prikazane kazalnike. Na podlagi analize izbranih kazalnikov življenjskih zavarovalnic prav tako ne moremo posplošiti rezultatov na celotno državo, v kateri zavarovalnica deluje.
Keywords: zavarovalništvo, razvoj zavarovalništva, življenjska zavarovanja, kazalniki poslovanja zavarovalnic.
Published in DKUM: 10.03.2017; Views: 2151; Downloads: 357
Full text (1,88 MB) |
26. KONTROLING V ZAVAROVALNICI IN SOLVENTNOST IIDoris Vrhovšek, 2016, master's thesis Abstract: Z letom 2016 je stopil v veljavo nov, usklajen sistem nadzora nad poslovanjem evropskih zavarovalnic katerega temelj je direktiva Solventnost II. Prinaša številne spremembe v poslovanje zavarovalnic na področju upravljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kapitalske ustreznosti, javnega poročanja in poročanja nadzornim organom. Njen cilj je zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnic in s tem povečanje varnosti zavarovancev. Omogoča celosten pogled na podjetje, poznavanje lastnih tveganj in upoštevanje le-teh pri sprejemanju poslovnih odločitev, pripravljenost na nepričakovane dogodke in integracijo zavedanja o tveganjih v kulturo podjetja.
Zakonodaja Solventnost II je sestavljena iz treh stebrov. Prvi steber - kvantitativne zahteve zagotavlja, da zavarovalnica razpolaga z zadostno višino sredstev v primeru nepričakovanih dogodkov. Drugi steber – kvalitativne zahteve opredeljuje kaj lahko zavarovalnica naredi, da se zavaruje pred nepričakovanimi dogodki. Tretji steber – zahteve v zvezi s poročanjem in razkritji nalaga zavarovalnici, da razkrije s čim razpolaga, kakšne so njene potrebe in kakšni procesi se izvajajo.
Osrednja sestavina nove zakonodaje je zahteva za izdelavo lastne ocene tveganj in solventnosti (ORSA). Zavarovalnica v procesu ORSA oceni vsa pomembna tveganja, ki bi lahko vplivala na njeno delovanje tako z ekonomskega kot zakonodajnega vidika, pri čemer so tveganja tako merljiva kot nemerljiva. ORSA osvetljuje odnos med poslovno strategijo, prevzetimi tveganji ter kapitalskimi zahtevami, ki izvirajo iz teh tveganj. Namen ORSE je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo z upoštevanjem tveganj ter, da se poslovna strategija določa ob polnem zavedanju tveganj in z njimi povezanih kapitalskih zahtev.
Nova zakonodaja prinaša spremembe načina izvajanja in vsebine aktivnosti katerih skrbnik je kontroling. To sta predvsem aktivnost načrtovanja in aktivnost poročanja. Največji del zakonskih zahtev je povezani s procesom načrtovanja in ORSO. Proces načrtovanja in ORSA sta povezana dvosmerno. Rezultat procesa načrtovanja je predviden profil tveganj v obdobju poslovnega načrtovanja, ki je vhodni podatek za izdelavo ORSE. Rezultati procesa ORSE pa omogočajo zavarovalnici, da preveri ali je poslovna strategija ustrezna, torej ali bo imela zavarovalnica v prihodnosti dovolj primernih lastnih virov sredstev, da bo lahko pokrila kapitalske zahteve. Če temu ni tako mora zavarovalnica ponovno pretehtati poslovni načrt ter izvesti določene spremembe oziroma prilagoditve.
Keywords: kontroling, zavarovalništvo, zakonodaja, Solventnost II
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 2305; Downloads: 315
Full text (1,39 MB) |
27. SMERNICE ZA KAKOVOSTNO ODLOČANJE PRI UREJEVANJU NEZGODNEGA ZAVAROVANJANenad Ilić Rakolc, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi smo želeli poudariti splošno vlogo in pomen zavarovalništva oz. njegove naloge. Predstavili smo obstoječe stanje v Sloveniji in navedli razloge za potrebo po uporabi zavarovalniških storitev. V nalogi smo se osredotočili predvsem na nezgodna kritja. Posameznika smo v teoretičnem delu celostno seznanili s storitvijo nezgodnega zavarovanja, predstavili smo ponudnike oziroma tržnike ter postopek ureditve in koriščenja nezgodnih kritij. Kot glavni problem smo izpostavili neozaveščenost ljudi glede kakovostne ureditve nezgodnega zavarovanja. V ta namen smo oblikovali tudi model smernic in na podlagi le-tega pokazali primere kakovostne ureditve nezgodnih kritij glede na posameznikov socialno-ekonomski status. Skozi raziskavo smo želeli potrditi naše predpostavke o nizki stopnji kakovosti ureditve nezgodnega zavarovanja pri prebivalcih osrednje Slovenije (Ljubljana z okolico). Ugotavljali smo tudi, kakšno stopnjo pomembnosti posamezniki pripisujejo nezgodnim kritjem, kakšne vsote kritij se jim zdijo ustrezne glede na njihov socialno-ekonomski status in kakšni so razlogi za sklenitev nezgodnega zavarovanja oz. razlogi, zaradi katerih se posamezniki za sklenitev nezgodnega zavarovanja ne odločijo.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalnice, nezgodno zavarovanje, model, smernice
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 852; Downloads: 80
Full text (1,46 MB) |
28. ANALIZA KAKOVOSTI PRODAJE ZAVAROVALNIŠKIH STORITEV NA SLOVENSKEM TRGUNatalija Zalokar, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Tema diplomskega dela je kakovost zavarovalniških storitev, ki jo bomo ocenili z analizo kakovosti zavarovalniških storitev na zavarovalniškem trgu Slovenije. Namen diplomskega dela je pridobiti čim več podatkov o stanju na zavarovalniškem trgu in narediti oceno stanja ter na podlagi informacij, pridobljenih v raziskavi, preučiti možnosti za izboljšanje kakovosti zavarovalniških storitev.
Keywords: zavarovalništvo, kakovost, proces, storitev, človek, zadovoljstvo
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1121; Downloads: 119
Full text (920,54 KB) |
29. Zavarovalniške goljufije na področju zavarovanja splošne odgovornosti : diplomsko delo univerzitetnega študijaUroš Savković, 2016, undergraduate thesis Abstract: Zavarovalniške goljufije so družbeni pojav, ki so neločljivo povezane z obstojem zavarovalnic in so v različnih oblikah prisotne na vseh področjih zavarovanj. Predstavljajo velik problem tako v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu in se spreminjajo skupaj z družbenimi spremembami in ukrepi, ki jih zavarovalnice uvedejo zoper zavarovalniške goljufije. Za vsakim zaposlenim, ki bdi nad goljufivimi zahtevki, stoji več deset tisoč drugih, ki iščejo priložnost za hiter zaslužek. Goljufije se močno razlikujejo glede na zavarovalno vrsto, niti ena pa ni izvzeta iz zavarovalniških goljufij. To diplomsko delo proučuje zavarovalniške goljufije le ene zavarovalne vrste, zavarovanja splošne odgovornosti, ki predstavlja delček zavarovalniškega portfelja. Je posebna vrsta, ki ščiti zavarovanca pred odškodninskimi zahtevki tretjih oseb in krije škodo, ki jim jo zavarovanec povzroči. Osredotočili smo se na škodne dogodke, v katerih so oškodovanci utrpeli nepremoženjsko škodo (telesne poškodbe). Z analiziranjem internih spisov Generali zavarovalnice d.d. Ljubljana smo preverjali stopnjo razširjenosti goljufij na omenjenem področju ter preverili, kdo jih vlaga, na kakšen način in zakaj. Analizirali smo tudi vlogo, ki jo imajo odvetniki oškodovancev pri vlaganju goljufivih zahtevkov. S pomočjo primerjalne metode zavarovalnih pogojev izbranega časovnega obdobja za zavarovanje odgovornosti smo analizirali tudi posledice zavarovalniških goljufij neobveznih zavarovanj.
Ugotovili smo, da je razširjenost goljufij na tem področju izjemno visoka. Skoraj polovica vseh zahtevkov, ki jih oškodovanci naslovijo na zavarovalnico, je prirejenih, izvajajo pa jih predvsem priložnostni storilci, običajno v sodelovanju z zavarovancem. Rezultati analize internih spisov so pokazali, da je nezanemarljiv del goljufij povzročen s strani oškodovančevih odvetnikov. Ugotovili smo tudi, da goljufije na tem področju bolj kot na dvig premije, vplivajo na spremembe pogojev. Na podlagi ugotovitev menimo, da bodo zavarovalnice morale na področju zavarovanja splošne odgovornosti bodisi posvetiti večjo pozornost odkrivanju goljufivih zahtevkov bodisi poostriti zavarovalne pogoje. Predlagamo, da zavarovalnice začnejo slediti škodnemu dogajanju, pri odkrivanju goljufij pa se osredotočiti tudi na odvetnike oškodovancev.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovanja, zavarovalniške goljufije, gospodarska kriminaliteta, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1728; Downloads: 261
Full text (14,46 MB) |
30. UVEDBA NOVEGA PRODUKTA V IZBRANI ZAVAROVALNICITina Zajec, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi smo prikazali postopek ob uvedbi novega produkta v zavarovalništvu in analizo rezultatov anketnega vprašalnika. V prvem delu diplomske naloge smo na osnovi domače in tuje literature podali teoretična izhodišča in obrazložili zgodovino zavarovalništva v svetu in Sloveniji, predstavili izbrano zavarovalnico, ki ji bomo podali predlog za uvedbo novega produkta, ter opisali proces uvedbe novega produkta.
V drugem delu smo se osredotočili na izbor novega produkta, in sicer demence, ki smo jo podrobneje analizirali, opisali ter izvedli anketo. Na podlagi analize rezultatov anketnega vprašalnika smo prišli do zaključka, da se vedno več ljudi zaveda, v kakšnem porastu je bolezen demenca in kaj to pomeni za oskrbo. Ta bolezen prinese s seboj tudi stroške, ki se jih anketiranci v večini zavedajo. Zato je uvedba tovrstnega produkta smotrna. Za državo je to preveliko breme in ljudje bomo morali večji del tovrstnih stroškov kriti sami. Težava je v premajhnih pokojninah, ki ne zadostujejo za dostojno preživljanje starosti, kaj šele z diagnozo demence. Domovi za starejše so že brez popolne oskrbe, ki je seveda najdražja, dovolj dragi, da nekomu z nizko pokojnino predstavljajo problem.
Delež pri oskrbi se delno krije iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kar pa je absolutno premalo, da bi si lahko oseba z minimalno pokojnino in diagnozo demence, pri kateri ni več samostojna, lahko sama pokrila stroške. Zato v večini primerov svojci plačujejo razliko, ki je potrebna, da je lahko bolna oseba v domu.
Diplomsko delo je pokazalo, da je uvedba novega produkta, zavarovanja demence, smiselna in na slovenskem trgu potrebna, saj je na podlagi analize trga izraženo mnenje, da bi potencialni zavarovanci novo ponujeno zavarovanje kupili. Zavarovanci bi imeli na ta način zagotovljeno rento ali pa bi zavarovalnica institucijam, ki nudijo oskrbo zavarovancem, nakazovala delež, ki bi ga bilo potrebno doplačati v primeru premajhne pokojnine.
S tem bi zavarovanci razbremenili svojce, potencialne stroške zdravljenja in oskrbe oziroma bi si sami omogočili brezskrbno oskrbo v starosti.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalniški produkti, analiza, demenca
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1232; Downloads: 170
Full text (922,73 KB) |
