| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zavarovanje cestnih vozil v Sloveniji
Vinko Rebula, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V današnjem času se število cestnih vozil v Sloveniji iz dneva v dan povečuje. Tako so premoženjska tveganja pri odgovornosti uporabe motornih vozil skoraj neizogibna za vsakega voznika. Zelo pomembno je obvladovanje teh tveganj, ki nastanejo pri uporabi cestnih vozil. V ta namen, da bi se uporabniki vozil zaščitili pred tveganji, zavarovalnice v Sloveniji ponujajo različne vrste zavarovanj. V Sloveniji so nekatera zavarovanja zakonsko določena, medtem ko so druga zavarovanja prostovoljna. Za uporabnike vozil je obvezno skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Kasko zavarovanja niso obvezna, vendar zagotavljajo povrnitev škode v primeru nezgode. Prav tako je zelo pomembno, da je sklenitelj zavarovanja pred podpisom zavarovalne pogodbe seznanjen z riziki in nevarnostmi v primeru neustreznega zavarovanja. V Sloveniji je v zadnjih letih močno naraslo tudi število zavarovalniških goljufij, s katerimi se želijo posamezniki ali organizirane združbe dokopati do nezakonitega izplačila iz naslova zavarovanj. V ta namen so zavarovalnice sprejele vrsto ukrepov, s katerimi poskušajo preprečiti takšna dejanja.
Keywords: zavarovalništvo, obvezna zavarovanja v cestnem prometu, kasko zavarovanja cestnih vozil, zavarovalna pogodba, zavarovalniške goljufije, premija, cestna vozila
Published: 30.07.2019; Views: 417; Downloads: 81
.pdf Full text (1,88 MB)

2.
Vloga zavarovalnega agenta v procesu sklepanja zavarovanja
Rožle Strah, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela, je vloga zavarovalnega agenta v procesu sklepanja zavarovanja. Najprej bomo teoretično opredelili poslovne procese in pomembne procese v zavarovalništvu. Procese v zavarovalništvu smo razdelili na temeljne in podporne poslovne procese, ki so najpomembnejši. V zavarovalnicah poteka ogromno procesov, ki se med sabo povezujejo in so odvisne, da pride do podpisa pogodbe med stranko in agentom (zavarovalnico). Zelo pomembna je optimizacija poslovnih procesov, ki bo vplivala v prihodnosti na vlogo zavarovalnih agentov. Optimizacija vpliva na delo agentov že danes, s pomočjo zavarovalnih agentov poslovne enote Celje Zavarovalnice Save in zavarovalne agencije Korinita d.o.o., pa smo prišli do odgovorov, kakšen je način njihovega poslovanja, ki ga izvajajo danes. V tretjem poglavju smo se usmerili v proces sklepanja zavarovanja, kjer pride do izraza vloga zavarovalnega agenta. Opisali smo tiste ključne procese, ki so potrebni, da potencialna stranka sklene zavarovalno pogodbo. Zavarovalništvo je področje, kjer roko na srce, večina strank nima ustrezne predstave. Vedo, da imajo nekaj sklenjeno, ne vedo pa kaj točno, predvsem pa ne, kaj njihova zavarovalna polica sploh krije. Za stranke so to nepomembni podatki, stran vržen denar s katerim se bogatijo le zavarovalnice in zavarovalniški agentje. Tako mislijo, dokler ne pride do nesreče, bolezni, poškodbe.., takrat pa postane tista zavarovalna polica, ki so jo plačevali, ali ne, zelo pomembna. Ravno zaradi tega so pomembni odnosi in zaupanje med stranko in zavarovalnim agentom. V nadaljevanju tretjega poglavja smo to tudi opisali. Ker izhajamo iz vloge zavarovalnega agenta, smo v četrtem poglavju izvedli tržno analizo z zavarovalnimi agenti. Anketirali smo 20 zavarovalnih agentov in 3 vodje prodajnih timov (VPT) poslovne enote Zavarovalnice Sava Celje in zavarovalne agencije Korinite d.o.o. V anketi so bili zavarovalni agentje anketirani o njihovem splošnem delu, odnosu in izkušnjami s strankami. S pomočjo anketnega vprašalnika, smo prišli do ugotovitev, da so stranke v povprečju zahtevne, a nobena tako zelo, da agentje z njo ne bi našli dogovora ali kompromisa. Po njihovih izkušnjah, strankam zelo veliko pomeni agentova takojšnja razpoložljivost, predvsem ob nastalih škodnih dogodkih, kjer stranke ne vedo kaj storiti. S pomočjo naše analize smo predlagali, da če želi agent biti uspešen v delu s strankami, in obdržati svoj poklic tudi v prihodnosti, naj bo razpoložljiv 24 ur na dan, vse dni v tednu, hkrati pa naj poveča svoj nivo strokovnosti in obseg znanja.
Keywords: zavarovalni agent, kakovost storitev, zavarovalnica, procesi, stranka, zavarovalna pogodba, zavarovalna polica
Published: 10.12.2018; Views: 612; Downloads: 70
.pdf Full text (1,45 MB)

3.
ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA
Polona Podlesnik, 2017, master's thesis

Abstract: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Keywords: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Published: 08.08.2017; Views: 931; Downloads: 201
.pdf Full text (809,78 KB)

4.
IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC IN NEZAVAROVANE NEVARNOSTI PRI ZAVAROVANJU AVTOMOBILSKEGA KASKA
Maja Skobe, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava kaj je izguba zavarovalnih pravic ali izključitve zavarovalnega kritja in kdaj govorimo o nezavarovanih nevarnostih v splošnih pogojih kasko zavarovanja motornih vozil pri zavarovalnicah, ki tržijo življenjska in premoženjska zavarovanja, v Sloveniji. Takšne zavarovalnice imenujemo kompozitne ali splošne ali univerzalne zavarovalnice. V začetnem delu diplomskega dela obravnavam najprej zavarovalno pravo, kaj so zavarovalnice, zavarovalno pogodbo in zavarovalno polico, njihove bistvene sestavine, kasko zavarovanje motornih vozil, kot eno izmed vrst zavarovanja, ki spada med premoženjska zavarovanja, za katera se stranka sama odloči, ali bo sovje vozilo dala kasko zavarovati ali ne, torej gre za prostovoljno zavarovanje. V drugem delu je opisano kdaj gre za izgubo zavarovalnih pravic ali izključitev iz zavarovalnega kritja in kaj so nezavarovane nevarnosti.
Keywords: zavarovalno pravo, zavarovalnica, zavarovalna polica, zavarovalna pogodba, kasko zavarovanje motornih vozil, izguba zavarovalnih pravic, izključitev iz zavarovalnega kritja, nezavarovane nevarnosti, zavarovalni primer, zavarovalnina.
Published: 18.11.2016; Views: 900; Downloads: 81
.pdf Full text (435,61 KB)

5.
UREDITEV SOCIALNIH ZAVAROVANJ - PRIMERJAVA MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM POSAMEZNIKOM TER POSLOVODNO OSEBO ENOOSEBNE DRUŽBE
Aleš Medved, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je z vidika ureditve socialnih zavarovanj raziskano vprašanje, ali je zakonodajalec s sprejetjem nove ureditve vzpostavil neenako obravnavanje edinega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba enoosebne družbe, v primerjavi s samostojnim podjetnikom, čeprav sta oba v podobnem položaju z vidika upravljanja ter sprejemanja odločitev. V uvodnih poglavjih so predstavljeni pojmi socialna varnost, socialna zavarovanja in statusno-pravna ureditev samostojnega podjetnika ter družbenika poslovodne osebe enoosebne družbe. Obravnavana je tudi sodba Vrhovnega sodišča RS o nedopustnosti sklenitve delovnega razmerja poslovodne osebe in hkrati edinega družbenika s svojo družbo. Nadalje so prikazane zakonske podlage vključitve v socialna zavarovanja, tako za samostojnega podjetnika kot tudi za edinega družbenika poslovodno osebo. Pojasnjene so zavarovalne osnove, s katerimi se določi višina prispevkov socialnih zavarovanj. V zadnjem delu naloge pa je s primerjavo vključitve v socialna zavarovanja argumentirano stališče do primernosti zakonske ureditve sklepanja pogodb o zaposlitvi družbenikov poslovodnih oseb z njihovimi družbami.
Keywords: družbenik poslovodna oseba, enoosebna družba, samostojni podjetnik, socialna varnost, socialna zavarovanja, zavarovalna osnova, višina prispevkov, pogodba o zaposlitvi
Published: 06.07.2015; Views: 825; Downloads: 165
.pdf Full text (1009,29 KB)

6.
NEPOŠTENI IN PRETIRANO STROGI POGOJI ZAVAROVALNIH POGODB
Nikolina Travner, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Splošni pogoji zavarovalnih pogodb predstavljajo pomemben mehanizem, ki zavarovalnicam omogoča, da vnaprej uredijo večje število istovrstnih pravnih razmerij. Ker splošne pogoje zavarovalnih pogodb pripravi samo ena stranka, torej zavarovalnica, velikokrat pride do primerov, ko so ti splošni pogoji za nasprotno stranko, zavarovalca, nepošteni in pretirano strogi. Pozitivna zakonodaja ureja nepoštene in pretirano stroge pogoje pogodb z določbo, da so pogoji nepošteni in pretirano strogi, ko drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, s katerimi stranka izgubi pravice iz pogodbe ali roke oziroma so sicer nepravični ali pretirano strogi zanjo. Kdaj so neki pogoji nepošteni in pretirano strogi, pa se določa od primera do primera in je odvisno od konkretnih okoliščin.
Keywords: nepošteni pogoji, pretirano strogi pogoji, splošni pogoji pogodb (poslovanja), nepravična porazdelitev bremen, zavarovalna pogodba, zavarovalnica, zavarovalec, zavarovalništvo.
Published: 10.01.2014; Views: 1185; Downloads: 161
.pdf Full text (386,00 KB)

7.
MAKSIMALNA HIPOTEKA V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PRAVU TER ZEMLJIŠKI DOLG V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Barbara Boštele, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu sem pozornost usmerila na dve ključni stvarnopravni obliki zavarovanja plačil. Posojilodajalec pravzaprav nikdar ni zanesljivo prepričan, da mu bo znesek, dan posojilojemalcu, v celoti povrnjen. Stvarnopravni zakonik je tako s 1. 1. 2003 v slovenski pravni red vnesel dve novi, moderni obliki zavarovanja plačil oziroma terjatev. V prvi polovici diplomskega dela sem pozornost posvetila slovenski pravni ureditvi maksimalne hipoteke in zemljiškega dolga, v drugem delu pa sledi proučitev tuje pravne ureditve obeh institutov, in sicer hrvaške ureditve maksimalne hipoteke ter nemške ureditve zemljiškega dolga. Maksimalna hipoteka služi za zavarovanje terjatev, ki še niso nastale oziroma v trenutku nastanka njihova višina še ni znana. Tako posojilojemalec oziroma lastnik obremenjene nepremičnine ter posojilodajalec oziroma upnik skleneta zastavno pogodbo, s katero se stranki izrecno dogovorita, da bosta na nepremičnini ustanovili maksimalno hipoteko za zavarovanje terjatev. Formalno gledano pa maksimalna hipoteka seveda nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Maksimalna hipoteka ima tudi to prednost, da preneha šele s prenehanjem temeljnega upniško-dolžniškega razmerja. To pomeni, da bo lahko hipotekarni upnik ne glede na to, koliko terjatev je in bo nastalo iz takega razmerja, zahteval realizacijo maksimalne hipoteke, dokler bo obstajalo temeljno upniško-dolžniško razmerje. Drug v diplomi predstavljen institut za zavarovanje terjatev je zemljiški dolg. Temeljna oziroma bistvena razlika med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko je v akcesornosti. Zemljiški dolg ni, za razliko od maksimalne hipoteke, odvisen od obstoja terjatve in se tako lahko prenaša brez terjatve, lahko se ga samostojno zastavi, po poplačilu terjatve se lahko uporabi za zavarovanje novih terjatev itd. Načeloma se ga ustanovi za zavarovanje terjatev (t. i. zavarovalni zemljiški dolg), čeprav je možno ustanoviti tudi t. i. izolirani zemljiški dolg. Vsak zemljiški dolg, ki ga lastnik obremenjene nepremičnine ne ustanovi za zavarovanje terjatev, je izolirani zemljiški dolg. Zemljiški dolg je uveljavljen predvsem v nemški pravni praksi. V slovenskem pravu je še zmeraj hipoteka tista, ki se je poslužujejo posamezniki za zavarovanje terjatev pa tudi banke. V Nemčiji banke za zavarovanje terjatev uporabljajo izključno zemljiški dolg. Ob ustanovitvi zemljiškega dolga sodišče izstavi tudi zemljiško pismo, ki je vrednostni papir in v slovenskem pravnem redu predstavlja izvršilni naslov. Nemško pravo pa poleg pisemskega zemljiškega dolga pozna tudi t. i. knjižni zemljiški dolg, pri katerem pa se zahteva samo vpis v zemljiško knjigo. Ena izmed glavnih negativnih lastnosti zemljiškega dolga, ki je najverjetneje tudi vzrok za manjše zanimanje njegove uporabe za zavarovanje terjatev v Sloveniji, je nevarnost, da bo upnik, ki je imetnik zemljiškega dolga, kršil obligacijsko zavarovalno pogodbo, katere stranka je, in bo zemljiški dolg prenesel na tretjo osebo. Res pa je, da upnik v tem primeru odškodninsko odgovarja.
Keywords: maksimalna hipoteka, zastavna pogodba, notarska maksimalna hipoteka, temeljno upniško-dolžniško razmerje, zemljiški dolg, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, akcesornost, zemljiško pismo, izvršilni naslov, zavarovalna pogodba
Published: 15.04.2013; Views: 3925; Downloads: 674
.pdf Full text (611,40 KB)

8.
ELEKTRONSKO ZAVAROVALNIŠTVO V SLOVENIJI
Klavdija Žalman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Zavarovalnice predstavljajo pomembne finančne institucije, s pomočjo katerih uporabniki storitev prenesejo tveganje od vplačnika zavarovalne premije na zavarovalnico. Zavarovalnice so pravne osebe, katere za delovanje na slovenskem zavarovalniškem trgu, morajo imeti sedež v Sloveniji. Na slovenskem zavarovalniškem trgu deluje 21 zavarovalnic. Glede na vrsto zavarovanj se delijo na univerzalne in specialne. Zavarovalnice so dolgo delovale na podlagi klasičnega poslovanja, vendar z tehničnim razvojem je prišlo do sprememb. Elektronsko poslovanje je in še vedno bolj postaja pomembna oblika poslovanja, tako med podjetji, posamezniki kot državo. Vendar pri elektronskem poslovanju ne gre samo za izmenjavo podatkov ter oglaševanje podjetja na spletni, ampak gre za dosti več. Sedaj se elektronsko poslovanje ne pojavlja samo na enem področju. Razširjeno je na več področij, katera se med seboj povsem razlikujejo. Zaradi tega si podjetja morajo sebi prilagoditi obliko elektronskega poslovanja in nadgrajevati. Zaradi vse večjega uveljavljanja elektronskega poslovanja na različnih področjih, se je elektronsko poslovanje začelo uporabljati tudi v zavarovalništvu. Zavarovalnice pa predstavljajo bolj zapletene institucije, pri čemer elektronsko zavarovanje ni bilo lahko uvesti. Nekatera zavarovanja so prezapletena, da bi jih lahko sklenili preko spleta. Čeprav je ponudba na spletnih straneh zavarovalnic zelo široka, še vedno ni tako razvita in uveljavljena med kupci zavarovalniških storitev. Uporabniki še vedno imajo pomanjkanje zaupanja v elektronsko zavarovalništvo. Na slovenskem zavarovalniškem trgu imajo vse zavarovalnice svojo spletno stran. Vendar vse zavarovalnice ne ponujajo elektronskega sklepanja zavarovanj. Ponujajo pa vrsto drugih storitev, kot so: informativni izračun, naročilo zavarovalniškega agenta, prijava škode, dostop do obrazcev itd.
Keywords: elektronsko poslovanje, ravni elektronskega poslovanja, Zakon o elektronskem poslovanju, zavarovalnica, zavarovalništvo, zavarovalna pogodba, elektronsko zavarovalništvo
Published: 11.12.2012; Views: 1312; Downloads: 135
.pdf Full text (5,23 MB)

9.
ZAVAROVALNA PODLAGA 040 PRI STO ODSTOTNIH LASTNIKIH ENOOSEBNIH DRUŽB
Petra Hauptman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Poslovodja pri enoosebni družbi je oseba, ki je po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščena, da vodi njene posle. Brez poslovodje družba sicer lahko obstaja, ne more pa delovati. Poslovodna oseba, ki je hkrati 100-odstotni družbenik, s svojim podjetjem ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi, lahko pa sklene pogodbo o poslovodenju. Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava in vse obveznosti in pravice poslovodje morajo biti navedene v pogodbi o poslovodenju. Poslovodna oseba v enoosebni družbi mora biti zavarovana po zavarovalni podlagi 040 in 112, če ni zavarovana po drugi podlagi. Ob ustanovitvi podjetja, se mora takšna oseba na ZZZS zavarovati v roku 8 dni od ustanovitve podjetja. Zavarovalna podlaga 040 vključuje tri vrste zavarovanj, in sicer pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za starševsko varstvo. Zavarovalna podlaga 112 pa vključuje zavarovanje za primer brezposelnosti. Zavarovanec – poslovodna oseba enoosebne družbe – je sam zavezanec za obračun in plačilo prispevkov od zavarovalne osnove po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Prispevke obračuna v obračunu prispevkov za socialno varnost, ki ga predloži DURS-u na obrazcu OPSVL preko sistema e-davki. Obrazec OPSVL mora predložiti in plačati najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Poslovodna oseba za vodenje družbe dobi plačilo na osnovi pogodbe o poslovodenju. Dohodek je obdavčen z dohodnino in sicer po lestvici, ki je zakonsko predpisana. Bruto dohodek se lahko zmanjša samo za predpisano splošno davčno olajšavo ali morebitne olajšave za vzdrževanje družinske člane. S plačanimi prispevki ni mogoče sproti zmanjševati osnove, ampak jih bo poslovodna oseba lahko upoštevala šele v dohodninskem obračunu. Tudi v sosednji Avstriji poslovodna oseba ni v delovnem razmerju, ampak ima z družbo sklenjeno namestitveno pogodbo in je tako z družbo v namestitvenem razmerju. Glede zavarovanja poslovodnih oseb v Avstriji pa velja, da so poslovodje, ki so udeleženi v družbi, lahko obvezno zavarovani v skladu z ASVG – Allgemeines Sozialversicherungsgesetz (obvezno socialno zavarovanje) ali GSVG – Gewerbliches Sozialversicherungsgesetz (socialno zavarovanje za obrtnike). To je odvisno od višine njihove udeležbe, določil družbene pogodbe in namestitvene pogodbe poslovodje z d. o. o. Na Hrvaškem pa je določeno, da če je lastnik podjetja hkrati tudi direktor in tudi opravlja funkcijo direktorja, se zanj sklene posebna oziroma ločena pogodba o zaposlitvi, na osnovi katere dobi plačilo za vodenje družbe in na osnovi katere se tudi poravnajo prispevki za obvezno zavarovanje. Če takšen lastnik ne sklene posebne pogodbe o delu, pa mora vendarle plačevati prispevke za obvezno socialno zavarovanje, če ni zavarovan že iz drugega naslova.
Keywords: Zavarovalna podlaga 040, lastnik, emoosebna družba, zakon, poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju, prispevki
Published: 15.11.2012; Views: 5853; Downloads: 318
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
ZAVAROVANJE PRED ODGOVORNOSTJO ODVETNIKA IN NOTARJA
Mitja Melanšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opredeljuje vidike zavarovanja pred poklicno odgovornostjo odvetnika in notarja ter povzema ureditev (poklicnega) zavarovanja odgovornosti iz splošnega vidika ter v nadaljevanju konkretneje v zvezi z opravljanjem dejavnosti odvetnika in notarja. Nanizane so najpogostejše napake odvetnikov pri njihovem delu z izbranimi primeri iz zavarovalne prakse ter dodani statistični podatki. Primerjalnopravno so povzete tudi tuje ureditve nekaterih držav v zvezi z zanimivejšimi rešitvami zavarovanja poklicne odgovornosti za oba poklica.
Keywords: zavarovanje poklicne odgovornosti; odvetnik; notar; zavarovalna pogodba; splošni in posebni zavarovalni pogoji; odškodnina, direktna tožba
Published: 20.06.2012; Views: 2511; Downloads: 617
.pdf Full text (741,02 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica