| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV NOVELE ZPOmK-1A NA VEČJO UČINKOVITOST URADA ZA VARSTVO KONKURENCE
Simona Ojsteršek Turinek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v nalogi obravnava delovanje Urada RS za varstvo konkurence. Varstvo konkurence je v našem pravnem redu urejeno v konkurenčnem pravu kot delu tržnega prava. Konkurenčno pravo urejata dva zakona; Zakon o varstvu konkurence ZVK in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1. Avtorica se v nalogi osredotoča predvsem na delo Urada v skladu z določili prve novele ZPOmK-1. Avtorica v nalogi ugotavlja, da je bilo delo Urada pred sprejetjem novele ZPOmK-1A izredno oteženo. Urad namreč do sprejetja prve novele ni imel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in tako ni mogel pridobiti podatkov s katerimi bi mnogokrat lahko dokazal kršitve konkurenčnih pravil. Nadalje je lahko le od sodišča zahteval izročitev kopij dokumentacije pomembne za njegovo delo, in tako ni mogel dostopati do podatkov, ki so jih zasegli drugi organi. Prav tako ni mogel sankcionirati fizičnih oseb, ki s podjetjem niso bile v zvezi, pa so kljub temu ovirale preiskavo pooblaščenih oseb Urada v podjetju, itd. S sprejetjem ZPOmK-1A je Urad pridobil pomembna pooblastila in pristojnosti za lažje oz. kakovostnejše opravljanje svojega dela. Avtorica se v nalogi podrobneje ukvarja s temi pooblastili in pristojnostmi.
Keywords: konkurenčno pravo, Urad za varstvo konkurence, osebni podatki, poslovna skrivnost, zaupni podatki, preiskava, program prizanesljivosti, globa
Published: 17.07.2012; Views: 1612; Downloads: 124
.pdf Full text (641,08 KB)

2.
Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti
Katarina Rosa, 2014, master's thesis

Abstract: Naloga z naslovom Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti v začetku zajema predstavitev bistvenih pojmov in institucij, ki imajo pomembno vlogo pri razkritju bančnih podatkov javnosti in organom pregona. Predstavljena je torej institucija banke, ki je pravna oseba s številnimi nalogami, njena glavna naloga pa je servisiranje prebivalstva in pravnih oseb. Banka posluje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti (komitenti) in pri tem pridobiva številne podatke o svojih komitentih, predvsem osebne podatke, ter podatke o njihovem premoženju in njihovih pravicah. Ti podatki so bančni tajni podatki in niso javni podatki. Pri razkritju bančnih podatkov imajo zelo pomembno vlogo razne institucije, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec, ki ima dvojno vlogo: varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje dostopa do javnih podatkov. Pomembno vlogo ima tudi Banka Slovenije, ki skrbi za likvidnost univerzalnih bank ter hrani in ima dostop do vseh bančnih podatkov, ki so bistveni za likvidnost posamezne banke in celotnega bančnega sistema. V zadnjem letu pa ima pri razkrivanju bančnih podatkov pomembno vlogo tudi Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je nastala na pobudo poslancev državnega zbora z namenom ugotovitve, zakaj je prišlo do finančne krize. V tem okviru se od Banke Slovenije zahteva, da predloži oziroma razkrije vse potrebne podatke. Bančni podatki se lahko razkrijejo samo na podlagi pisnega dovoljenja osebe na katero se podatki nanašajo in na podlagi zakona, ki določa, da se morajo bančni podatki razkriti v predkazenskem in kazenskem postopku. V tretjem delu naloge se bomo osredotočili na razkritje bančnih podatkov v predkazenskem postopku, zato bomo podrobneje obravnavali slovensko in mednarodno pravno ureditev bančnih podatkov v kazenskem postopku. Pri pregledu pravnih podlag, se bomo osredotočili izključno na določbe, ki govorijo o bančnih podatkih in njihovem razkritju. V nadaljevanju je predstavljeno področje gospodarske kriminalitete in kriminalitete v bankah, z navedbo različnih zlorab ter opredelitvijo in odgovornostjo pravnih oseb pri zlorabah. Rezultati stresnih testov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v slovenskih bankah, nam upravičeno povejo, da obstaja sum, da so vodilni v bankah v preteklih zadnjih 20-tih letih ravnali v nasprotju s kreditno in bančno politiko. Gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika-1(2012) s strani upravnih in nadzornih organov banke. V zadnjem delu naloge je opredeljen predkazenski postopek, kadar se sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in premoženjskega okoriščanja vodilnih v banki, s poudarkom na bančnih podatkih in njihovem razkrivanju, saj so le-ti ključni pri preiskovanju kaznivega dejanja. Opisali bomo tudi odgovornost, naloge in pooblastila vseh udeležencev predkazenskega postopka. V zaključku naloge so podani sklepi glede bančne tajnosti in preiskovanja kaznivih dejanj v slovenskem pravu in v mednarodnem pravu. Bančna tajnost v slovenskem pravu nima bistvenega pomena, predvsem zato, ker se morajo organi pregona in finančne ustanove ravnati po evropskem in mednarodnem pravnem redu, ki strmi, k odpravi bančne tajnosti, predvsem zaradi potrebe davčnih postopkov in zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Keywords: banke, bančni podatki, zaupni podatki, varstvo podatkov, informacije javnega značaja, razkritje, pravna podlaga, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, magistrska dela
Published: 28.11.2014; Views: 920; Downloads: 435
.pdf Full text (671,68 KB)

3.
Obravnavanje zaupnih podatkov v gospodarskih družbah posebnega pomena - primer Luke Koper
Marko Marancin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, v katerem posedovanje uporabne informacije ali podatka omogoča prednost pred ostalimi, ki te informacije nimajo. Da bi obdržali to prednost, je potrebno informacijo ustrezno zavarovati, zato je prav, da podjetja ustrezno zavarujejo podatke, ki so opredeljeni kot zaupni. Čeprav obstaja državna zakonodaja o obravnavanju zaupnih podatkov, mora za uspešno delovanje tudi gospodarska družba sprejeti in uporabljati pravilnike, ki zagotavljajo ustrezno varnost zaupnih podatkov. Za zagotovitev ustrezne ravni varovanja zaupnih podatkov mora podjetje o nevarnostih in načinu varovanja zaupnih podatkov poučiti tudi svoje zaposlene. Zaposleni v podjetju, ki ne poznajo problematike varovanja podatkov oziroma so premalo poučeni o možnih nevarnostih, predstavljajo največje tveganje pri varovanju zaupnih podatkov. Diplomsko delo predstavlja celovit postopek obravnavanja zaupnih podatkov v gospodarskih družbah posebnega pomena, s posebnim poudarkom na primeru Luke Koper d.d. Luka Koper d.d. je sprejela več pravilnikov, s katerimi implementira mednarodne in državne predpise v zvezi z obravnavanjem zaupnih podatkov, in sicer od nastanka zaupnega podatka, njegovega hranjenja in varovanja do uničenja ali preteka zaupnosti. Luka Koper d.d. je določene pravilnike sprejemala in obnavljala po varnostnih incidentih, v katerih je bilo podjetje finančno oškodovano. Kljub temu, da reševanje varnostne problematike kratkoročno predstavlja strošek za gospodarsko družbo, lahko dolgoročno s tem preprečimo bistveno večje stroške ob morebitnih varnostnih incidentih. Poleg neposrednih stroškov ima namreč gospodarska družba lahko tudi sekundarne stroške, ki se izražajo v izgubi poslov zaradi nezaupanja strank in okrnjenega ugleda med poslovnimi partnerji, s tem pa v izgubi konkurenčne prednosti podjetja.
Keywords: gospodarske družbe, podatki, zaupni podatki, poslovne skrivnosti, varstvo podatkov, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Published: 02.11.2015; Views: 763; Downloads: 147
.pdf Full text (519,78 KB)

4.
Analiza informacijske varnosti na Koroškem s študijo primera
Jure Mlačnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Informacijska varnost nas danes spremlja skoraj na vsakem koraku, vendar pa se pozameznik le redko zaveda, kakšna je njena vloga pri naši varnosti. Pokriva področje, ki zajema sodelovanje med ljudmi in širok nabor strokovnjakov. Bistvo informacijske varnosti je zaupnost informacij. Vsaka razkrita informacija je lahko za podjetje ključnega pomena in mu predstavlja grožnjo in tveganje. Ogrožena podjetja lahko ob napadih izgubijo veliko, pomembne informacije, svoj renome. Razkritje informacij konkurenco potisne v prednost pri sklepanju poslov in nadaljnjih delih. Zato je toliko bolj pomembno, da se podjetja dobro zavarujejo in v področje varnosti vlagajo zadostne količine sredstev. Varnost je in mora biti vedno prioriteta podjetij, kar posledično omogoča nemoteno delovanje.
Keywords: podatki, zaupni podatki, informacijska varnost, varnostni ukrepi, diplomske naloge
Published: 05.12.2016; Views: 593; Downloads: 68
.pdf Full text (493,29 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica