1. Popularnost, zaupanje in verodostojnost podkastovKatarina Žilavec, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje popularnost, zaupanje in verodostojnost podkastov. V teoretičnem delu so opredeljeni podkasti, njihove značilnosti, uporabniki ter oglaševanje v podkastih. Raziskava se osredotoča na poslušanje, percepcijo in motive uporabnikov, zaupanje podkastu kot viru informacij, percepcijo oglasov ter zaupanje gostitelju podkasta. Ugotovitve kažejo, da večina poslušalcev podkaste posluša nekajkrat mesečno, največkrat kar na platformi YouTube. Zaupanje v podkaste je večje kot v večino drugih medijev, z izjemo radia. Ugotovljeno je bilo tudi, da poslušalci oglase v podkastih večinoma dojemajo negativno in jih najraje preskočijo.
Keywords: podkast, popularnost, zaupanje, verodostojnost, oglaševanje
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (1,01 MB) |
2. Dejavniki, pogojevalci in pojasnjevalci namere za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji in Evropi : doktorska disertacijaMonika Lamot, 2024, doctoral dissertation Abstract: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Keywords: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 44
Full text (3,15 MB) |
3. Zaupanje delovno neaktivnega prebivalstva Republike Slovenije v policijo : magistrsko deloMatic Gregorič, 2024, master's thesis Abstract: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Keywords: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 160; Downloads: 44
Full text (1019,65 KB) |
4. |
5. |
6. Sodobna policijska dejavnost : magistrsko deloTilen Vodopivec, 2024, master's thesis Abstract: Pri sodobni policijski dejavnosti se osredotočamo predvsem na zadnje desetletje, v katerem je prišlo do velikih sprememb, ki so posledica različnih dejavnikov, kot so razvoj tehnologije, vse hitrejši razvoj zasebnovarnostne dejavnosti, spremembe znotraj policijskih organizacij in nenazadnje tudi pandemija. Vzpon zasebnovarnostne industrije je policiji omogočil, da se lahko bolj osredotoča na prioritetne naloge, hkrati pa zasebne organizacije policiji pomagajo pri izvajanju nadzora in zagotavljanju javnega reda in miru. Pri sodelovanju med policijo in zasebnovarnostno dejavnostjo je seveda zelo pomembno medsebojno zaupanje in izmenjavanje informacij. Pandemija je izpostavila določene pomanjkljivosti, ki si jih državne organizacije v času izrednih razmer ne smejo privoščiti. Policija je bila med pandemijo dolžna izvajati zakonodajo, ki se je vsakodnevno spreminjala. Kljub izrednim razmeram se je situaciji prilagajala po najboljših močeh, vseeno pa je zaradi velike zmede tako pri policiji kot pri ljudeh prišlo do zmanjšanega zaupanja v policijo. Sodobna policijska dejavnost temelji na policijskem delu v skupnosti, zaradi česar je prav medsebojno zaupanje med policijo in skupnostjo ključnega pomena. Sodobna policijska dejavnost postaja vse bolj odvisna od sodobne tehnologije, ki je v policijsko dejavnost vnesla tako prednosti kot slabosti, saj se mora policija ves čas prilagajati vse bolj napredni kibernetski kriminaliteti, za kar pa je potreben ustrezen in usposobljen kader, ki zna uporabljati tehnološke prednosti sodobne policijske dejavnosti.
Keywords: policijska dejavnost, policijsko delo, skupnost, zaupanje v policijo, magistrska dela
Published in DKUM: 07.03.2024; Views: 2149; Downloads: 75
Full text (1,04 MB) |
7. Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacijaNejc Plohl, 2023, doctoral dissertation Abstract: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo.
V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila.
Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4).
Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Keywords: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Published in DKUM: 10.01.2024; Views: 499; Downloads: 197
Full text (3,08 MB) |
8. Podatkovni kanjoni, pristop strojnega učenja za potrebe razložljive umetne inteligence : doktorska disertacijaBojan Žlahtič, 2023, doctoral dissertation Abstract: Z uporabo algoritmov strojnega učenja je mogoče izvesti zapletene analize in pridobiti
globlje vpoglede na osnovi obsežnih količin podatkov, kar presega človeške zmožnosti.
Navedena značilnost je ključni dejavnik, zaradi katerega je strojno učenje vpeljano v
številne domene. Kljub številnim prednostim ni vedno možno integrirati strojnega učenja
na določena področja, predvsem zaradi tega, ker se za naprednimi metodami pogosto
skrivajo modeli tipa črne skrinje. Ti modeli uporabnikom ne omogočajo vpogleda v
logiko njihovega odločanja, kar lahko predstavlja oviro v kontekstih, kjer so odločitve
kritične in lahko napačna odločitev vodi v resne posledice. Z namenom ublažiti te
problematike smo razvili metodo strojnega učenja, temelječo na naravnem pojavu rečnih
kanjonov. Ta pojav lahko vizualiziramo v digitalni grafični obliki, kar omogoča intuitiven
prikaz logike odločanja. Rezultat je model strojnega učenja, ki generira globinske slike
gibanja podatkov za posamezen razred. V teh slikah je pripadnost posamezne instance
kanjonu prikazana s pomočjo barvno kodiranih grafov. Podatkovni kanjoni se zaradi
svojih lastnosti in metodologije lahko uporabljajo za potrebe razložljive umetne
inteligence, bodisi samostojno ali kot dopolnilni mehanizem drugim pristopom strojnega
učenja.
Keywords: razložljiva umetna inteligenca, strojno učenje, klasifikacija, razložljivost, zaupanje
Published in DKUM: 05.12.2023; Views: 467; Downloads: 91
Full text (3,26 MB) |
9. Zaupanje mladih v vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco : magistrsko deloTjaša Brglez, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, ali obstajajo vplivi med algoritmično pismenostjo mladih in zaupanjem v vsebine, pridobljene s ChatGPT-jem, ter med prej omenjenim zaupanjem in pogostostjo preverjanja vsebin, pridobljenih s ChatGPT-jem z uporabo različnih digitalnih informacijskih virov. Rezultati raziskave iz empiričnega dela so pokazali, da ni statistično značilnega vpliva algoritmične pismenosti na zaupanje, prav tako ni statistično značilnega vpliva zaupanja na nagnjenost k preverjanju vsebin. Ugotovili smo tudi, da mladi dosegajo visoke stopnje algoritmične pismenosti. Dobljene ugotovitve lahko služijo kot motivacija k nadaljnjemu raziskovanju vpliva različnih pismenosti na zaupanje v vsebino, pridobljeno z različnimi orodji umetne inteligence.
Keywords: zaupanje, algoritmična pismenost, umetna inteligenca, ChatGPT
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 426; Downloads: 128
Full text (2,44 MB) |
10. Preobremenjenost z novicami na družbenih medijih in njene posledice : magistrsko deloTeja Voglar, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali preobremenjenost z novicami, deljenimi na družbenem mediju Facebook. Preučevali smo koncepte izogibanje novic, percepcijo “novice me bodo našle” in zaupanje v novice. V izvedeni raziskavi je sodelovalo 71 udeležencev. Rezultati raziskave so pokazali, da preobremenjenost s kognitivno obdelavo novic statistično pomembno napove izogibanje novicam in pasivno spremljanje novic, ne napove pa zaupanja v novice, za katero smo ugotovili, da sicer statistično pomembno napove izogibanje novicam. Ker na slovenskem območju na to temo ni bilo narejene nobene raziskave, lahko naša pomembno prispeva k razumevanju preobremenjenosti z novicami in njenimi posledicami, kar lahko ima velik vpliv na načine, kako mediji delijo novice na družbenih medijih.
Keywords: družbeni mediji, preobremenjenost z novicami, izogibanje novicam, percepcija ”novice me bodo našle”, zaupanje v novice
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 475; Downloads: 68
Full text (2,06 MB) |
