1. Zaupanje generacije Z v vsebine družbenih medijev in lokalnih digitalnih medijev : magistrsko deloNeja Kramberger, 2025, master's thesis Abstract: Naloga obravnava vpliv digitalizacije in razvoja novih tehnologij na medijski prostor ter posebej izpostavlja preplet tradicionalnih in digitalnih medijev. Poudarek je na družbenih medijih kot eni najvplivnejših oblik digitalnih medijev, ki omogočajo aktivno vlogo uporabnikov pri ustvarjanju, deljenju in interpretaciji vsebin. Analizirana je tudi vloga umetne inteligence pri oblikovanju in personalizaciji vsebin ter posledični spremembi uporabniške izkušnje.
Osrednje raziskovalno izhodišče naloge je vprašanje zaupanja v digitalne vsebine, pri čemer je v ospredju generacija Z – »digitalni domorodci«, ki zaradi svoje povezanosti z družbenimi mediji vsebine sprejemajo in vrednotijo drugače kot starejše generacije. Naloga raziskuje, kako generacija Z ocenjuje verodostojnost in zanesljivost informacij na družbenih medijih v primerjavi z vsebinami, ki jih objavljajo lokalni mediji.
Keywords: zaupanje, digitalni mediji, družbeni mediji, lokalni mediji
Published in DKUM: 16.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
 Full text (15,34 MB) |
2. Trajnostna embalaža : prepoznavanje priložnosti, izzivov in vpliv potrošniških odločitevAnja Staroverški, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana trajnostna embalaža kot ključni dejavnik trajnostnega razvoja, s poudarkom na njenem pomenu, okoljskih in družbenih vplivih ter vedenju potrošnikov. V teoretičnem delu so predstavljene definicija embalaže, klasifikacija, materiali, priložnosti in izzivi trajnostne embalaže, s posebnim poudarkom na povezavi med trajnostnim oblikovanjem in krožnim gospodarstvom. Empirični del temelji na anketni raziskavi med slovenskimi potrošniki, pri čemer so bila analizirana njihova stališča, navade, zaupanje v okoljske oznake ter pripravljenost za izbiro trajnostnih rešitev. Rezultati kažejo, da so potrošniki sicer ozaveščeni o trajnostni embalaži, vendar so njihove nakupne odločitve še vedno v veliki meri pogojene s ceno.
Pomembne razlike so bile ugotovljene glede na spol in starost, kar potrjuje vpliv demografskih dejavnikov na trajnostne izbire. Delo izpostavlja potrebo po usklajenem delovanju proizvajalcev, zakonodajalcev in potrošnikov ter opozarja na pomen celostnega pristopa pri uvajanju trajnostne embalaže.
Keywords: trajnostna embalaža, okoljska ozaveščenost, zaupanje v okoljske oznake, trajnostno vedenje
Published in DKUM: 10.10.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,34 MB) |
3. Zaznana pravičnost skimpflacijeGrega Vrhovnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pojav skimpflacije, pri katerem podjetja prikrito znižujejo kakovost izdelkov/storitev ob nespremenjeni ceni. Raziskava se osredotoča na to, kako odjemalci zaznavajo skimpflacijo ter kakšen vpliv ima ta praksa na njihovo zadovoljstvo, zaupanje in zvestobo do znamke. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, oblikovanega v orodju 1ka.si. Vprašalnik je vseboval vprašanja glede zaznavanja skimpflacije, presoje pravičnosti ter vpliva na zaupanje in zvestobo znamki. Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z nenaključnim priložnostnim vzorcem, ki je zajemal 118 slovenskih odjemalcev. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in regresijsko analizo v programu SPSS. Ugotovitve kažejo, da večina odjemalcev pojav dojema kot nepravičen ter zavajajoč, kar lahko negativno vpliva na odnos odjemalcev do podjetji. Ob zaznavi skimpflacije se odjemalci pogosto odločijo za zamenjavo blagovne znamke, zmanjšajo pripravljenost za ponovni nakup izdelka/storitve ter delijo negativno izkušnjo z drugimi. Diplomsko delo kaže na to, da lahko prikrite spremembe kakovosti ogrozijo konkurenčnost podjetji.
Keywords: skimpflacija, pravičnost, zvestoba, zaupanje, odjemalci
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,47 MB) |
4. Analiza spletnih rešitev z obogateno resničnostjo in vrednotenje uporabniške izkušnje na spletnih platformah : magistrsko deloJulija Pestiček, 2025, master's thesis Abstract: Razvoj tehnologij obogatene resničnosti prinaša nove priložnosti za izboljšanje spletnega nakupovanja, vendar ostaja vprašanje, ali uporabniki tem rešitvam zaupajo in jih zaznavajo kot koristne. Namen raziskave je bil analizirati vpliv obogatene resničnosti na uporabniško izkušnjo, zaupanje in nakupno pripravljenost. Izvedli smo eksperiment z izbranimi rešitvami ter zbrali kvalitativne podatke z metodo razmišljanja na glas in kvantitativne podatke z anketnimi vprašalniki (SUS, UEQ, NASA-TLX). Rezultati kažejo, da obogatena resničnost povečuje zadovoljstvo in pripravljenost za nakup, pri čemer je učinek močno odvisen od kakovosti implementacije tehnologije obogatene resničnosti.
Keywords: obogatena resničnost, uporabniška izkušnja, spletno nakupovanje, zaupanje
Published in DKUM: 30.09.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,65 MB) |
5. Vpliv mikro in makro vplivnežev na nakupne namere sledilcevAjda Grabnar, 2025, master's thesis Abstract: Hiter razvoj družbenih omrežij je bistveno preoblikoval dinamiko digitalnega marketinga, še posebej digitalnega marketinškega komuniciranja in vedenja odjemalcev. Vplivnostni marketing se je uveljavil kot ključna promocijska strategija, pri čemer imajo vplivneži osrednjo vlogo pri oblikovanju nakupnih namer svojih sledilcev. Magistrsko delo je bilo namenjeno raziskovanju in primerjavi vpliva mikro in makro vplivnežev na nakupne odločitve sledilcev.
V teoretičnem delu smo opredelili temeljne koncepte vplivnostnega marketinga ter razlike med mikro vplivneži (10.000 do 99.999 sledilcev) in makro vplivneži (100.000 do 1.000.000 sledilcev). Preučili smo dejavnike, kot so zaupanje, avtentičnost in angažiranost, ter njihov vpliv na nakupne odločitve odjemalcev. Pregled obstoječih raziskav je pokazal, da mikro vplivneži pogosto vzbujajo večjo stopnjo avtentičnosti in zaupanja, medtem ko makro vplivneži zagotavljajo večji domet in prepoznavnost, kar lahko različno vpliva na vedenje odjemalcev.
Empirični del temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila spletna anketa med odjemalci družbenih omrežij (n = 119), s katero smo preverili štiri raziskovalne hipoteze. Osrednji cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike med mikro in makro vplivneži glede na stopnjo zaupanja v oglaševalske pozive, vpliv glede na spol sledilcev, učinkovitost priporočil pri oblikovanju nakupne namere ter splošno učinkovitost vplivnežev. Rezultati so pokazali, da med analiziranimi skupinami ni bilo statistično značilnih razlik. Izkaže se, da razlike med mikro in makro vplivneži same po sebi niso zadosten dejavnik za predvidevanje vedenja sledilcev, saj na njihove odzive vplivajo številni drugi dejavniki, vključno s psihološkimi značilnostmi sledilcev, kontekstom komunikacije, vsebino sporočil in algoritmi družbenih omrežij, ki določajo vidnost in doseg objav.
Magistrsko delo prispeva k poglobljenemu razumevanju vplivnostnega marketinga v slovenskem okolju ter ponuja izhodišče za prihodnje raziskave. Te bi se lahko osredotočile na kvalitativne vidike vpliva, dolgoročno sodelovanje med vplivneži in blagovnimi znamkami ter primerjavo vpliva vplivnežev na različnih platformah.
Keywords: mikro vplivneži, makro vplivneži, zaupanje, nakupne namere, vplivnostni marketing
Published in DKUM: 28.08.2025; Views: 0; Downloads: 39
Full text (3,28 MB) |
6. Celostno poročanje - kritično razmišljanje o prihodnosti in zaupanju v poročanjeAljoša Lukman, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na celostno poročanje in kako to vpliva na organizacije, njihove zaposlene in deležnike organizacij. Delo vključuje predstavitev zakonskih izhodišč priprave letnih poročil, njihovo vsebino, računovodski in poslovni del letnega poročila ter (ne)etičnost pri njihovi pripravi. Namen raziskovanja izbrane tematike je bil zbrati in analizirati dostopne informacije opravljenih raziskav o celostnem letnem poročanju organizacij ter kritično preučiti, vpliv celostnega poročanja na zaupanje uporabnikov v poročanje. Osredotočili smo se predvsem na poslovni del poročanja organizacij. Pojavila se je potreba, da organizacije razkrijejo več nefinančnih informacij in da bi bilo to poročenje poenoteno je januarja 2023 v veljavo stopila direktiva glede poročanja organizacij o trajnosti (CSRD) in s tem spremenila prej veljavno Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Direktiva CSRD in ESG standardi so namenjeni boju proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo z ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050. S tem so se v organizacijah pojavile nove zahteve o poročanju in spremenile dosedanji način kako in o čem poročajo. Za okoljski, socialni in upravljavski vidik (ESG) smo raziskali, kako vplivajo na organizacije in njihove deležnike. Iz člankov smo zbrali informacije in poročali o vplivih in pričakovanih učinkih celostnega poročanja. Na podlagi pregleda ugotovitev, smo ovrednotili hipotezo Hipoteza H1: Raziskovalci v večini podajajo ugotovitve o pozitivnem učinku celostnega poročanja na zaupanje deležnikov, ter jo potrdili. Ko organizacije objavijo letna poročila, so običajno dostopna vsem. Dobro pripravljena letna poročila lahko organizacijam služijo kot promocija za investorje, nove stranke in druge deležnike. Da si lahko uporabniki letnega poročila glede njegove vsebine razvijejo lastno mnenje, potrebujejo veščine kritičnega razmišljanja. Ozadje teoretičnih izhodišč kritičnega razmišljanja in njegove spretnosti smo predstavili v poglavju o kritičnem razmišljanju v povezavi s celostnim poročanjem. V povzetku smo zbrali ugotovitve povezane iz praks poročanja v organizacijah, vpliva implementacije ESG standardov v organizacijah in ovrednotili hipotezo.
Keywords: letno poročilo, direktiva CSRD, celostno poročanje, ESG, zaupanje v poročanje
Published in DKUM: 03.04.2025; Views: 0; Downloads: 71
Full text (7,80 MB) |
7. Popularnost, zaupanje in verodostojnost podkastovKatarina Žilavec, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga raziskuje popularnost, zaupanje in verodostojnost podkastov. V teoretičnem delu so opredeljeni podkasti, njihove značilnosti, uporabniki ter oglaševanje v podkastih. Raziskava se osredotoča na poslušanje, percepcijo in motive uporabnikov, zaupanje podkastu kot viru informacij, percepcijo oglasov ter zaupanje gostitelju podkasta. Ugotovitve kažejo, da večina poslušalcev podkaste posluša nekajkrat mesečno, največkrat kar na platformi YouTube. Zaupanje v podkaste je večje kot v večino drugih medijev, z izjemo radia. Ugotovljeno je bilo tudi, da poslušalci oglase v podkastih večinoma dojemajo negativno in jih najraje preskočijo.
Keywords: podkast, popularnost, zaupanje, verodostojnost, oglaševanje
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 91
Full text (1,01 MB) |
8. Dejavniki, pogojevalci in pojasnjevalci namere za cepljenje proti covidu-19 v Sloveniji in Evropi : doktorska disertacijaMonika Lamot, 2024, doctoral dissertation Abstract: Oklevanje pred cepljenjem je že pred pandemijo covida-19 veljalo za eno izmed osrednjih groženj javnemu zdravju, pandemija covida-19 pa je problem oklevanja pred cepljenjem samo še bolj osvetlila. Politična prepričanja posameznikov, institucionalno zaupanje in prepričanja v teorije zarote je že obstoječa literatura opredelila kot ene izmed močnejših napovednikov cepljenja, a so bili ti praviloma obravnavani kot neposredni napovedniki stališč do cepljenja oziroma namere cepljenja, in manj v sklopu kompleksnejših modelov mediacije. Ob tem je večina raziskav pri stališčih do cepljenja slednje proučila na ravni posameznika, manjkajo pa raziskave, ki vključujejo tudi vlogo strukturnih, makro značilnosti družb. Primanjkuje tudi raziskav, ki namero cepljenja proučujejo v sklopu analiz, usmerjenih k posameznikom, ki omogočajo identifikacijo njihovih lastnosti. Obenem je večina študij s področja stališč do cepljenja proti covidu-19 in namere cepljenja opravljena v tujih državah. V Sloveniji gre za pretežno neraziskano področje. To je še posebej problematično, ker gre za državo, ki je tako pred kot tudi po pandemiji spadala med tiste, kjer prebivalci izkazujejo večje oklevanje pred cepljenjem. V doktorski disertaciji smo tako proučili vlogo strukturnih značilnosti pri dejavnikih namere cepljenja proti covidu-19, analizirali lastnosti posameznikov glede na njihovo namero cepljenja ter proučili možne mehanizme odnosa med političnimi prepričanji posameznika in njegovo namero glede cepljenja. Analizirali smo mednarodno anketno podatkovno bazo evropskih držav European Social Survey 10. V prvi študiji smo preverjali strukturne dejavnike v sklopu med-nivojskih interakcij in ugotovili, da ima zaupanje v politične institucije močnejši pozitiven učinek na namero cepljenja proti covidu-19 v državah z višjim BDP na prebivalca in državah, kjer je nižja zaznana korupcija. Ugotovili smo tudi, da bolj individualistično vrednotno usmerjene družbe okrepijo pozitiven učinek zadovoljstva z zdravstvenim sistemom na namero cepljenja. Ob tem se je izkazalo, da nižji BDP na prebivalca, višja zaznana korupcija in bolj kolektivistična usmerjenost družbe okrepijo negativen učinek prepričanj v teorije zarote na namero cepljenja. V drugi študiji smo proučili lastnosti Slovencev in Slovenk glede na njihovo namero cepljenja proti covidu-19. Uvrstili smo jih v latentne profile, ki smo jih analizirali glede na njihovo zaupanje znanosti, zadovoljstvo z delom vlade v času pandemije in prepričanjih v teorije zarote. Izkazalo se je, da so se bili najbolj pripravljeni cepiti posamezniki, uvrščeni v profil, ki je bil najbolj zadovoljen z delom vlade, je v največji meri zaupal znanosti in najmanj izražal zarotniška prepričanja. V tretji študiji smo preverjali razlike v nameri cepljenja glede na politično usmeritev (levo-desno), populistična stališča (dimenziji stališča o ljudski suverenosti in protimigrantska stališča) in politični ekstremizem prek zaupanja političnim institucijam, znanosti in prepričanj v teorije zarote. Ugotovili smo, da so v času pandemije desno politično usmerjeni posamezniki v večji meri zaupali znanosti in v manjši meri izražali prepričanja v teorije zarote, kar je prispevalo k njihovi večji pripravljenosti za cepljenje proti covidu-19, v primerjavi z bolj levo usmerjenimi posamezniki. Ugotovili smo tudi, da podpiranje ideje o ljudski suverenosti pozitivno učinkuje na zaupanje znanosti, to pa na namero za cepljenje; po drugi strani pa pozitivno učinkuje na prepričanja v teorije zarote, kar negativno učinkuje na cepljenje. Pri izražanju protimigrantskih stališč smo ugotovili, da negativno učinkujejo na zaupanje znanosti in pozitivno na prepričanja v teorije zarote, kar pa negativno učinkuje na namero cepljenja. Nenazadnje smo ugotovili, da se politična ekstrema ne razlikujeta v zaupanju političnim institucijam, zaupanju znanosti, prepričanjih v teorije zarote in nameri cepljenja proti covidu-19.
Keywords: covid-19, cepljenje, prepričanja v teorije zarote, politična prepričanja, institucionalno zaupanje, med nivojske interakcije, analiza latentnih profilov, modeliranje strukturnih enačb, Slovenija
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 94
Full text (3,15 MB) |
9. Zaupanje delovno neaktivnega prebivalstva Republike Slovenije v policijo : magistrsko deloMatic Gregorič, 2024, master's thesis Abstract: Zaupanje v policijo postaja eno izmed vedno bolj raziskanih področij družboslovja. Pojav je izredno pomemben za zagotavljanje njene uspešnosti in na splošno učinkovitega delovanja. Ključno za doseganje tega je policijsko delo v skupnosti, katero v ospredje njenega delovanja postavi potrebe družbe. S to aktivno sodeluje, rešuje probleme in s tem gradi dobro razmerje, preko katerega si izboljša tako zaupanje vanjo kot tudi njeno legitimnost. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako so različni dejavniki povezani z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. V ta namen je bila opravljena spletna anketa, ki je vključevala 279 delovno neaktivnih prebivalcev. S pomočjo statističnih testov ugotovimo, da obstaja povezanost med uspešnostjo policije in zaupanjem vanjo s strani delovno neaktivnih prebivalcev. Prav tako obstaja povezanost med udeleženostjo v policijskem postopku in zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Enako odkrijemo, da mnenje o policijskem delu v skupnosti in ocene njene vidnosti korelira z zaupanjem v policijo s strani delovno neaktivnega prebivalstva. Ne odkrijemo pa povezanosti med tipom naselja in zaupanjem v policijo. Z diskriminantno funkcijo nam ne uspe statistično značilno ločiti med skupinami delovno neaktivnega prebivalstva na podlagi zaupanja v policijo, mnenja o njeni odzivnosti in mnenja o njeni uspešnosti preprečevanja kaznivih dejanj.
Keywords: zaupanje v policijo, delovno neaktivni prebivalci, postopkovna pravičnost, policijsko delo v skupnosti, legitimnost policije, magistrska dela
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 160; Downloads: 69
Full text (1019,65 KB) |
10. |
